https://protirazkroju.si/

 

Oddaj elektronski podpis: https://e-uprava.gov.si/si/podrocja/vloge/vloga.html?id=9387&lang=si

 

Zakaj smo PROTI interventnemu zakonu?

1.      Ker predlagatelji že z naslovom zakona (interventni ukrepi) zavestno zavajajo in poskušajo ustvarjati izredne razmere, ki jih v praksi ni! V prvem polletju leta 2026 se je BDP zvišal za 4,1%, v drugem četrtletju leta 2026 ustvarila 5-odstotno gospodarsko rast, kar je bila najvišja gospodarska rast v Evropski uniji! Kje so tu izredne razmere? Ni jih, a služijo kot izgovor za razkroj socialne države in načela solidarnosti.

2.      Ker interventni zakon prinaša ukrepe, katerih koristi so izrazito neenakomerno porazdeljene. Največje neposredne koristi namenja ozkemu krogu najbolje plačanih zaposlenih, lastnikom premoženja, zasebnikom v zdravstvu in drugim premožnejšim skupinam. Delavcem z nizkimi in srednjimi plačami, v javnem (vključno z učitelji, kulturniki, raziskovalci, vzgojitelji) in zasebnem sektorju, upokojencem, najemnikom, brezposelnim ter drugim ranljivim skupinam ne prinaša skoraj ničesar. Zakon ne prinaša novega in splošnega razvoja v državi, temveč prerazporeditev javnih sredstev v korist skupin z najvišjimi dohodki in največjim premoženjem.

3.      Ker interventni zakon v zdravstvenem in pokojninskem zavarovanju razkraja enega temeljnih principov socialne države, načelo solidarnosti. Načelo solidarnosti zagotavlja, da tisti, ki ima več, ima višjo plačo, več prispeva v pokojninsko in zdravstveno blagajno. Najbolje plačani bi po interventnem zakonu prispevali le do višine 7500 bruto, kar je nad tem pa bi šlo v njihov žep, v neto plačo. Sindikati nasprotujemo rešitvam, ki pod krinko razvoja razkrajajo solidarnost in poglabljajo ekonomsko in družbeno neenakost.

4.      Ker ni res, da bo zakon izboljšal plače mladim inženirjem, razvojnikom, ljudem  z idejami, ki naj bi zaradi nizkih plač odhajali v tujino. Ta zakon jim plač ne bo zvišal niti za cent, ker njihove bruto plače še zdaleč ne dosegajo 7500 Evrov, kar sicer velja tudi za 99% vseh drugih zaposlenih. Neto plače se bodo po tem zakonu zvišale izključno 1 % najbolje plačanih zaposlenih (15.000 zaposlenim), ker prispevkov za pokojninsko in zdravstveno blagajno ne bodo več plačevali od celotne plače. Milijardno luknjo, ki bo zaradi tega nastala v zdravstveni in pokojninski blagajni ter proračunu pa bomo plačali vsi ostali. Predlagatelji nas gledajo v oči in brutalno zavajajo, a podcenjujejo ljudi, da se o njihovih neresničnih trditvah ne bodo prepričali sami.

5.      Ker interventni zakon razkraja javno zdravstvo, ko odpravlja ločevanje javnega od zasebnega. Odpravlja omejitev dela zaposlenih iz javnih zavodov pri zasebnih izvajalcih, širi pogodbena sodelovanja in sprošča razpolaganje s presežki koncesionarjev, kar povečuje tveganje kadrovskega in finančnega izčrpavanja javnih zavodov. Javno zbrana sredstva morajo biti prvenstveno namenjena krepitvi javne zdravstvene mreže. Ob hkratnem zmanjševanju vplačil v zdravstveno blagajno se pritisk na krčenje pravic zavarovank in zavarovancev še povečuje. Posledic oslabljenega javnega zdravstva ne nosijo najpremožnejši, ki si zasebno storitev lahko plačajo, temveč tisti, ki so v celoti odvisni od javne mreže. To je pot v razmere, ko bo debelina denarnice odločala o zdravju posameznika!

6.      Ker smo proti ponovni uvedbi ustavno sporne prisilne upokojitve po kateri delovno razmerje ob izpolnitvi pogojev za upokojitev preneha samodejno, nadaljevanje dela pa je odvisno od volje delodajalca. S tem se zaposlenim odvzema odločitev o tem, ali in kako dolgo želijo ostati delovno aktivni. V javnem sektorju tak mehanizem odpira prostor za odstranjevanje starejših in izkušenih zaposlenih ter za pritiske na tiste, ki si upajo biti kritični do delodajalca.  Dvojni status, hkratno izplačevanje plače in pokojnine,  je hkrati izrazito nepravičen do delavk in delavcev, ki so opravljali težka fizična dela, saj v povprečju živijo 6 do 7 let manj in so manj zdravi, saj te ugodnosti praviloma ne bodo mogli uveljavljati. Prisilno upokojevanje kot je opredeljeno v zakonu hkrati odpira tudi resna ustavnopravna vprašanja glede avtonomije zaposlenih in varstva pravic iz dela.

7.      Ker znižanje DDV na prehrano, ki ga tudi sindikati zagovarjamo, ne bo znižalo končnih cen osnovnih živil, bo pa zvišalo marže in s tem dobičke trgovcem. S sindikati se strinja tudi finančni minister aktualne vlade, gospod Šircelj, ki je nekajkrat javno ponovil to isto ugotovitev. Sindikati v KSJS smo se odločili, da bomo pripravili zakon, ki pa bo zapisan tako, da bo trgovce silil v znižanje končne cene za celotno znižanje davka na dodano vrednost. Sindikati se tudi strinjamo, da je smiselno znižati davek na energente, a bi ga morali vezati na socialno šibke skupine. Zakon bomo vložili po poti ljudske iniciative, z zbiranjem 5000 podpisov, ki so za to potrebni.

8.      Ker znižanje davka na najemnine neposredno razbremenjuje najemodajalce, ne zagotavlja pa znižanja najemnin. Skupaj z odložitvijo pravil za kratkotrajno oddajanje bi dodatno okrepilo položaj lastnikov nepremičnin ter zmanjšalo razpoložljivost stanovanj za dolgoročni najem.

Kljub delujoči socialni državi je slovenski BDP v zadnjih desetih letih rastel hitreje od evropskega povprečja, dobički slovenskih podjetij pa so bili višji od evropskega povprečja, Slovenija pa se razvojno še vedno približuje najbolj razvitim evropskim državam. Zakaj menjati konja, ki zmaguje?

Ali smo se res pripravljeni odreči socialni državi in medsebojni solidarnosti, ki sta Slovenijo v zadnjih desetletjih pripeljali med prvih 10 držav na svetu po kakovosti življenja,  zgolj zato, da bi zadovoljili koristi ozkih skupin z najvišjimi dohodki in največjim premoženjem? Ali smo se pripravljeni odreči socialni državi in principu solidarnosti v zameno za sebični neoliberalizem, ki bo poglobil razlike in nas razvojno potisnil proti vzhodni Evropi, stran od zgleda skandinavskih držav?

Slovenski sindikati zavračamo prelom s smerjo razvoja, ki veliki večini, ne vsem, omogoča spodobno življenje, zavračamo razkroj socialne države in solidarnosti, ki ju prinaša interventni zakon. V 2. členu Ustave Republike Slovenije piše: »Slovenija je pravna in socialna država.« Ko nasprotujemo interventnemu zakonu, ki socialno državo razkraja, branimo eno od ključnih opredelitev slovenske ustave.

Vabimo vas, da se aktivno postavite v bran socialni državi, podpišete zahtevo za referendum in na  referendumu glasujete proti zakonu za razkroj Slovenije.

Pridruži se nam na stojnicah po Sloveniji in se prijavi preko aplikacije https://pomagam.glas-ljudstva.si/login

Povezava do registracije e-podpisa: https://vodici.mocljudem.si/digitalna-identiteta/