Resolucija 7. kongresa KSJS, 9. 4. 2026

1.      Za Socialni sporazum, katerega temelji so spoštovanje in utrjevanje demokratičnih principov pravne in socialne države, socialnega partnerstva, socialno-tržnega gospodarstva in solidarnostne družbe.

2.      Za blaginjo in kakovost življenja ljudi kot vrhovni/osnovni merili javne porabe. Za uvedbo obvezne presoje vpliva vseh proračunskih odhodkov na blaginjo prebivalstva. Blaginja ljudi mora imeti prednost tudi pred obrambnimi izdatki.

3.      Za pravično razbremenitev plač, ki povečuje neto izplačila delavkam in delavcem.  Proti socialni (razvojni) kapici, zniževanju davkov in razbremenjevanju stroškov delodajalcev, ki siromašijo blagajne socialnih zavarovanj in znižujejo kakovost javnih storitev.

4.      Za dopolnitev definicije minimalne plače. Minimalna plača mora postati najnižja osnovna plača tako v javnem kot zasebnem sektorju. Obvezen izračun minimalnih življenjskih stroškov na vsaki dve leti mora biti osnova za uskladitev minimalne plače in vseh ostalih plač.

5.      Za redno usklajevanje vseh plač: Vzpostavitev avtomatičnega mehanizma za redno usklajevanje vseh plač v javnem in zasebnem sektorju, da se ohranja kupna moč in ustrezna plačna razmerja.

6.      Za dosledno izvajanje Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju. Za brezpogojno spoštovanje vseh rokov in dogovorjenih zvišanj plač ter proti vsem morebitnim poskusom enostranskega zamikanja dogovorjenih obveznosti.

7.      Za dograditev sistema napredovanj zaposlenih v javnem sektorju. Za spremembo zakonodaje, ki bo na delovnem mestu omogočala doseči 14 plačnih razredov, v posameznem nazivu pa 7 plačnih razredov, kar bo vplivalo na večjo motivacijo zaposlenih v javnem sektorju in na odločanje, da ostanejo v javnem sektorju.

8.      Za ohranjanje deleža javnih storitev ter krepitev njihove dostopnosti in kakovosti za celotno prebivalstvo. Proti privatizaciji javnih storitev (zdravstvo, šolstvo, sociala, kultura, znanost).

9.      Za javno varnost kot javno dobrino in temelj socialne države. Za delovanje institucij notranje varnosti v pogojih, ki zagotavljajo profesionalno avtonomijo, varnost in zdravje zaposlenih ter kadrovsko stabilnost.

10.  Za avtonomijo neodvisnih institucij in medijev. Za zagotovitev popolne (tudi finančne) neodvisnosti nadzornih organov in zaščito profesionalne novinarske in uredniške avtonomije pred političnimi in ekonomskimi pritiski.