Na podlagi 3. člena Akta o ustanovitvi Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije, z dne 1.2.2006, je bil na ustanovnem kongresu, dne 9.3.2006, sprejet in na 2. kongresu, 22.3.2007, 3. kongresu, 7.4.2010, 5. kongresu, 10.4.2018 in na 6. kongresu, 7.4.2022, spremenjen in dopolnjen

 

S T A T U T

KONFEDERACIJE SINDIKATOV JAVNEGA SEKTORJA SLOVENIJE

 

 

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

S tem statutom se urejata organizacija in način delovanja Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (v nadaljevanju: konfederacija).

2. člen

Konfederacijo so ustanovili sindikati, ki so podpisali akt o ustanovitvi konfederacije.

Člani konfederacije so sindikati, včlanjeni v konfederacijo (v nadaljnjem besedilu: sindikati).

 

3. člen

Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije je samostojna interesna organizacija prostovoljno združenih sindikatov javnega sektorja v Republiki Sloveniji.

Ime konfederacije je Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije. Kratica konfederacije je KSJS.

 

4. člen

Sedež konfederacije je: Dalmatinova 4, Ljubljana.

 

5. člen

Konfederacija ima svoj žig in svoj znak. Znak konfederacije je pravokotnik, ki v levem delu vsebuje sedem navpičnih prog različnih barv v zaporedju: temnomodra, svetlomodra, rdeča, rumena, temnomodra, svetlozelena, temnozelena. V desnem delu pravokotnika je napis sive barve v treh vodoravnih vrstah: Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije.

 

6. člen

Konfederacija je pravna oseba in ima svoj transakcijski račun.

 

II. TEMELJNA NAČELA DELOVANJA KONFEDERACIJE

 

7. člen

Delovanje konfederacije temelji na Listini o človekovih pravicah, listinah Evropske unije, Ustavi Republike Slovenije, konvencijah Mednarodne organizacije dela, Evropski socialni listini in Statutu konfederacije.

Temeljna načela delovanja konfederacije so:

-       enakopravnost socialnih partnerjev v socialnem dialogu;

-       finančna, organizacijska in politična neodvisnost;

-       stavka je skrajno sredstvo za doseganje ciljev sindikatov, za varovanje pravne, materialne in socialne varnosti članov sindikatov in za ohranitev pridobljenih pravic;

-       nezdružljivost funkcije funkcionarjev konfederacije s funkcijami v političnih strankah;

-       prostovoljnost včlanjevanja in izstopanja iz konfederacije;

-       medsebojna solidarnost sindikatov;

-       sindikati se morajo vzdržati kakršnih koli aktivnosti v škodo drugih sindikatov in njihovih članov.

 

III. CILJI DELOVANJA KONFEDERACIJE

 

8. člen

Cilji delovanja konfederacije so:

 

-       zavzemanje za boljši materialni in socialni položaj javnih uslužbencev, ki so včlanjeni v sindikate;

-       zavzemanje za spoštovanje človekovih pravic in delovanje pravne države;

-       zavzemanje za zaščito sindikalnih pravic in sindikalne svobode;

-       zastopanje in uveljavljanje dogovorjenih skupnih interesov sindikatov;

-       varovanje sindikalnih in poklicnih pravic članstva v sindikatih;

-       sodelovanje z drugimi sindikati, zvezami in konfederacijami na državni in mednarodni ravni;

-       uveljavljanje načel solidarnosti med sindikati;

-       zastopanje interesov v organizacijah in ustanovah na državni ravni;

-       opravljanje dejavnosti v zvezi z izobraževanjem, publikacijami in drugimi lastnimi dejavnostmi.

 

IV. ČLANSTVO V KONFEDERACIJI

 

9. člen

Člani konfederacije so sindikati, katerih članstvo je pretežno zaposleno v javnem sektorju.

Sindikat, član konfederacije, ne more biti hkrati tudi član druge konfederacije ali zveze sindikatov v Republiki Sloveniji.

 

10. člen

Vsi člani sindikatov, včlanjenih v konfederacijo, imajo pravico kandidirati in biti izvoljeni v organe konfederacije.

 

11. člen

Sindikat, ki se želi včlaniti v konfederacijo, vloži na predsedstvo konfederacije predlog za včlanitev, h kateremu priloži:

-       sklep pristojnega organa o včlanitvi;

-       odločbo o reprezentativnosti ali druga dokazila o članstvu;

-       izjavo organa, da sprejema statut in ostale akte konfederacije;

-       izjavo o številu članstva;

-       izjavo, da ni včlanjen v drugo konfederacijo ali zvezo sindikatov.

 

12. člen

Članstvo v konfederaciji lahko preneha z:

-        izstopom,

-        izključitvijo,

-        izbrisom.

 

13. člen

Članstvo preneha z dnem, ko predsedstvo konfederacije prejme pisno izjavo pristojnega organa sindikata o izstopu.

Z dnem izstopa organi konfederacije ne zastopajo več interesov sindikata, ki je izstopil. Z dnem izstopa se sindikat ne sme več predstavljati kot član konfederacije.

Sindikat, ki je izstopil iz konfederacije, mora plačevati članarino še 4 mesece od meseca izstopa.

 

14. člen

Sindikat je lahko izključen iz konfederacije:

-       če deluje v nasprotju s temeljnimi načeli in cilji konfederacije,

-       če krši določbe statuta konfederacije,

-       če ne plačuje članarine.

 

15. člen

Predlog za izključitev lahko poda posamezen sindikat ali predsedstvo.

O izključitvi sindikata, člana konfederacije, odloča konferenca.

Z dnem izključitve se sindikat ne sme več predstavljati kot sindikat, član konfederacije.

Izključeni sindikat mora poravnati vse zaostale finančne obveznosti do konfederacije.

 

16. člen

Predsedstvo sprejme sklep o izbrisu sindikata iz članstva v konfederaciji v primeru prenehanja delovanja sindikata.

 

17. člen

Konfederacija in sindikati se lahko včlanjujejo tudi v mednarodne sindikalne organizacije. O včlanitvi konfederacije v mednarodne sindikalne organizacije odloča predsedstvo.

 

V. ORGANI KONFEDERACIJE

18. člen

Organi konfederacije so:

-       kongres,

-       konferenca,

-       predsedstvo,

-       odbor za nadzor finančno-materialnega poslovanja,

-       statutarna komisija.

 

Kongres konfederacije

19. člen

Redni kongres sklicuje predsedstvo konfederacije na vsaka štiri leta. Datum, kraj in sestavo kongresa določi predsedstvo najmanj tri mesece pred izvedbo kongresa.

Število delegatov na kongresu določi predsedstvo konfederacije.

Vsak delegat na kongresu ima en glas.

 

20. člen

Število delegatov posameznega sindikata se določi tako, da ima posamezni sindikat enega delegata na vsakih 600 prijavljenih članov sindikata. Pri tem se upošteva povprečno število prijavljenih članov sindikata med dvema kongresoma, za katere je bila plačana članarina.

Ne glede na določilo 1. odstavka ima vsak sindikat – član Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije na kongresu najmanj dva delegata.

Ne glede na število prijavljenih članov sindikata mora biti največje število delegatov posameznega sindikata najmanj za enega delegata manjše kot je 50% vseh delegatov.

 

21. člen

Poimenski seznam delegatov na kongresu določijo sindikati in ga 30 dni pred datumom sklica kongresa predložijo predsedstvu konfederacije.

 

22. člen

Sklic izrednega kongresa lahko zahtevata dva sindikata, člana konfederacije ali predsedstvo.

O sklicu izrednega kongresa odloča konferenca konfederacije. Za sklic izrednega kongresa mora glasovati dve tretjini vseh članov konference konfederacije.

 

23. člen

Delovna telesa kongresa so:

-       delovno predsedstvo, ki ga sestavlja po en član vsakega sindikata;

-       verifikacijska komisija, ki ima tri člane;

-       volilna komisija, ki ima tri člane.

Člane delovnih teles na predlog predsedstva imenuje kongres.

 

24. člen

Naloge in pristojnosti kongresa so:

-       sprejemanje poslovnika kongresa,

-       sprejemanje poročila o delu med dvema kongresoma,

-       imenovanje delovnih teles kongresa;

-       sprejemanje statuta konfederacije;

-       sprejemanje resolucij, ki jih predlaga konferenca ali člani konfederacije;

-       določanje višine članarine konfederacije;

-       potrjevanje poročil o delu konfederacije med dvema kongresoma;

-       določevanje strateških ciljev in programskih usmeritev konfederacije;

-       sprejemanje ugotovitvenega sklepa o sestavi predsedstva konfederacije in ugotovitvenega sklepa o namestnikih članov predsedstva;

-       izvolitev predsednika konfederacije;

-       imenovanje odbora za nadzor finančno-materialnega poslovanja in statutarne komisije;

-       sprejemanje drugih odločitev, potrebnih za delovanje konfederacije;

-       odločanje o prenehanju konfederacije.

Kongres je sklepčen, če je navzočih več kot polovica vseh delegatov. Odločitve se sprejemajo z večino glasov navzočih delegatov. Sklepe iz 4. in 6. alineje sprejema z dvotretjinsko večino vseh delegatov.

Pred volitvami predsednika konfederacije kongres sprejme ugotovitveni sklep o sestavi predsedstva konfederacije.

 

Konferenca konfederacije

25. člen

Konferenca je najvišji organ konfederacije, ki deluje v času med dvema kongresoma.

Število članov konference določi predsedstvo konfederacije. Pri tem upošteva število prijavljenih članov sindikatov, ki je podlaga za plačilo članarin konfederaciji.

Število članov konference predsedstvo določi ob vsaki spremembi števila prijavljenih članov sindikatov.

Vsak član konference ima pri odločanju en glas.

 

26. člen

Število članov konference posameznega sindikata se določi tako, da ima posamezni sindikat enega člana na vsakih 1500 prijavljenih članov sindikata, za katere je plačana članarina.

Ne glede na določilo 1. odstavka ima vsak sindikat, član konfederacije, najmanj enega člana konference.

Ne glede na število prijavljenih članov sindikata mora biti največje število članov konference posameznega sindikata najmanj za enega člana konference manjše kot je 50% vseh članov konference.

 

27. člen

Poimenski seznam svojih članov konference določijo sindikati in ga predložijo predsedstvu najkasneje v 30 dneh po kongresu. V primeru spremembe števila članov konference so sindikati v 30 dneh dolžni predložiti spremembe poimenskega seznama svojih članov konference.

Seje konference vodi predsednik konfederacije, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik konfederacije.

 

28. člen

Naloge in pristojnosti konference so:

-       v skladu s sklepi kongresa sprejema stališča in odločitve o bistvenih konkretnih vprašanjih,

-       razglaša stavko v javnem sektorju,

-       ocenjuje izvajanje začrtane politike in realizacijo nalog, za katere je zadolženo predsedstvo konfederacije,

-       sklicuje izredni kongres,

-       predlaga dnevni red izrednega kongresa;

-       sprejema poslovnik o svojem delu,

-       sprejema akte o delovanju konfederacije,

-       zagotavlja obveščenost članov konfederacije o svojih sklepih in aktivnostih,

-       odloča o drugih vprašanjih, pomembnih za sindikate in članstvo,

-       odloča o izključitvi sindikata iz konfederacije.

Konferenca je sklepčna, če je navzočih več kot polovica članov. Konferenca odloča z večino glasov vseh članov, odločitve iz druge in četrte alineje pa sprejema z dvotretjinsko večino vseh članov.

Konferenca lahko ustanovi delovna telesa in komisije.

 

Predsedstvo konfederacije

29. člen

Predsedstvo konfederacije sestavljajo po en predstavnik vsakega sindikata in generalni sekretar.

Vsak sindikat, član konfederacije, imenuje enega člana predsedstva najkasneje 30 dni pred datumom izvedbe kongresa.

Mandat predsedstva začne teči od sprejema ugotovitvenega sklepa na kongresu konfederacije in traja 4 leta oziroma do naslednjega rednega kongresa.

V primeru predčasnega prenehanja mandata člana predsedstva sindikat imenuje nadomestnega člana. Mandat nadomestnega člana začne teči od dneva imenovanja in traja do izteka mandata predsedstva. Sindikat mora imenovati nadomestnega člana v roku 30 dni od prenehanja mandata dotedanjega člana predsedstva.

 

30. člen

Naloge in pristojnosti predsedstva konfederacije so:

-       na podlagi sprejetih sklepov in programov dela kongresa in konference operativno vodi delo konfederacije;

-       odloča o podpisovanju kolektivnih pogodb, sporazumov in dogovorov, ki so v interesu članov konfederacije;

-       odloča o vključitvi v članstvo;

-       predlaga izključitev iz članstva konfederacije in odloča o izbrisu;

-       sprejema akte, ki so potrebni za delovanje predsedstva;

-       sprejema programe dela konfederacije;

-       sprejema letne finančne načrte;

-       odloča o financiranju in stroških za delovanje posameznih organov in izvajanju projektov;

-       daje soglasje k spremembi prijavljenega števila članov med koledarskim letom;

-       sklicuje redni kongres konfederacije;

-       imenuje delovna telesa in komisije predsedstva;

-       imenuje generalnega sekretarja;

-       imenuje podpredsednika konfederacije;

-       sprejema sklepe in oblikuje stališča in predloge k zakonom in drugim dokumentom, ki jih obravnavajo državni zbor, državni svet, vlada in druge ustanove na ravni države;

-       sprejema stališča in neposredno ali s svojimi predstavniki sodeluje v postopkih socialnega dialoga na državni ravni;

-       odloča o mednarodnem povezovanju konfederacije;

-       odloča o odlogu ali začasnem znižanju članarine sindikata;

-       predlaga višino in način plačila dodatne članarine;

-       predlaga delovna telesa kongresu konfederacije;

-       imenuje nadomestne člane v Odbor za nadzor finančno-materialnega poslovanja in statutarno komisijo;

-       imenuje kandidate za volitve in predstavnike konfederacije v organe in telesa za vodenje socialnega dialoga npr. Državni svet, Ekonomsko socialni svet, sveti oz. skupščine zavodov na področju socialnega zavarovanja;

-       odloča o odprodaji in nakupih nepremičnega premoženja konfederacije;

-       upravlja in gospodari s sredstvi nepremičninskega sklada konfederacije;

-       predlaga člane delovnih teles kongresa;

-       opravlja vse druge naloge za delovanje konfederacije.

Predsedstvo je sklepčno, če je navzoča več kot polovica članov. Predsedstvo odloča z večino glasov vseh članov. O vprašanjih iz druge, tretje, devete, sedemnajste in osemnajste alineje odloča s soglasjem vseh članov.

 

Predsednik in podpredsednik konfederacije

31. člen

Kandidati za predsednika so lahko le člani predsedstva, ki so imenovani za mandatno obdobje, za katerega se kandidira predsednika.

Kandidata za predsednika lahko predlaga eden ali več sindikatov najkasneje 30 dni pred datumom izvedbe kongresa.

Predsednika izvoli kongres izmed predlaganih kandidatov za predsednika. Volitve predsednika so tajne. Kongres lahko z glasovanjem odloča, da so volitve predsednika javne. Izvoljen je kandidat, ki prejme večino oddanih glasov. Če nihče od kandidatov v prvem krogu ne prejme večine oddanih glasov, kongres ponovno voli med kandidatoma, ki sta v prvem krogu prejela največ glasov.

Mandat predsednika traja 4 leta oziroma do izvolitve novega.

 

32. člen

Predsednik konfederacije predstavlja in zastopa konfederacijo in vodi seje predsedstva in konference konfederacije.

Predsednik lahko prenese posamezno nalogo s pooblastilom na enega izmed članov predsedstva.

V odsotnosti predsednika opravlja naloge predsednika podpredsednik konfederacije.

 

33. člen

Če predsednik iz kakršnega koli razloga preneha opravljati funkcijo pred koncem mandata, se za obdobje do konca mandata izvoli novega predsednika na izrednem kongresu.

 

34. člen

Podpredsednika konfederacije imenuje predsedstvo konfederacije izmed svojih članov. Mandat podpredsednika traja eno leto.

 

Generalni sekretar konfederacije

35. člen

Generalnega sekretarja konfederacije imenuje predsedstvo konfederacije za 4-letni mandat.

Naloge generalnega sekretarja se praviloma opravlja poklicno. Pogoje za zasedbo delovnega mesta določi predsedstvo. Pogodbo o zaposlitvi z generalnim sekretarjem podpiše predsednik konfederacije na podlagi sklepa predsedstva konfederacije.

 

36. člen

Generalni sekretar konfederacije:

-       je odgovoren za pripravo gradiv za predsedstvo, konferenco in kongres;

-       organizira in usklajuje delo organov konfederacije;

-        poroča o delovanju organov konfederacije in uresničevanju njihovih sklepov;

-       zastopa konfederacijo v pravnem prometu;

-       je odgovoren za ustrezno predstavitev politike in odločitev konfederacije v sredstvih javnega obveščanja;

-       je odredbodajalec za izvedbo finančnega načrta in ima poslovodna pooblastila;

-       pripravi poročilo o delu konfederacije med dvema kongresoma.

-       opravlja druge naloge po sklepih predsedstva

 

Odbor za nadzor finančno-materialnega poslovanja

37. člen

Vsak sindikat za člana odbora predlaga po enega člana. V primeru, da član odbora za nadzor izgubi status člana sindikata, sindikat predlaga nadomestnega člana. Člane odbora imenuje kongres za dobo štirih let in so lahko ponovno imenovani. Nadomestne člane imenuje predsedstvo.

Člani odbora ne morejo biti člani konference oziroma predsedstva konfederacije.

Odbor izmed svojih članov izvoli predsednika in njegovega namestnika.

Odbor opravlja naslednje naloge:

-       nadzira zbiranje in porabo članarine;

-       izvaja pregled finančno-materialnega poslovanja konfederacije;

-       o ugotovitvah poroča predsedstvu, konferenci in kongresu.

Odbor odloča z večino glasov vseh članov.

 

Statutarna komisija

38. člen

Vsak sindikat za člana statutarne komisije predlaga enega člana. V primeru, da član komisije izgubi status člana sindikat predlaga nadomestnega člana.

Člane statutarne komisije imenuje kongres za dobo štirih let in so lahko ponovno imenovani. Nadomestne člane imenuje predsedstvo.

Statutarna komisija ima naslednje naloge:

-       razlaga določila tega statuta in drugih aktov;

-       ocenjuje skladnost posameznih aktov s statutom;

-       lahko predlaga spremembe in dopolnitve statuta konfederacije;

-       opravlja druge naloge po nalogu organov konfederacije.

Odločitve iz prve alineje prejšnjega odstavka so dokončne in zavezujoče.

Statutarna komisija odloča z večino vseh članov.

 

VI. FINANCIRANJE

39. člen

Konfederacija se financira pretežno iz članarine. Članarino plačujejo sindikati glede na število prijavljenih članov sindikata.

Določitev števila prijavljenih članov je v pristojnosti organov sindikata. Število prijavljenih članov je podlaga za določitev števila glasov sindikata v konferenci in kongresu in za znesek članarine, ki jo sindikat plačuje konfederaciji.

Višino članarine za konfederacijo določi kongres konfederacije v mesečnem znesku na posameznega prijavljenega člana sindikata. Sindikat vplača mnogokratnik tako določenega zneska članarine, glede na število svojih prijavljenih članov, vendar znesek članarine, ki jo mesečno plača posamezen sindikat konfederacije, ne more biti manjši od zneska, ki ga s sklepom določi kongres.

Sindikati sporočijo število svojih prijavljenih članov za tekoče koledarsko leto na predsedstvo konfederacije najkasneje do 1. oktobra za naslednje koledarsko leto.

V koledarskem letu lahko sindikat spremeni število prijavljenih članov le izjemoma, v primeru bistvene spremembe števila članov, o čemer mora pridobiti predhodno soglasje predsedstva.

 

40. člen

Sindikati plačujejo članarino konfederaciji mesečno, in sicer do 15. v mesecu za pretekli mesec.

Predsedstvo lahko v primeru izrednih okoliščin, ki finančno prizadenejo posamezni sindikat, odloči o odlogu ali začasnem znižanju članarine sindikata.

 

41. člen

V primeru nepredvidenega izpada potrebnih sredstev za delovanje konfederacije ali potrebe po začasnem povečanju sredstev se lahko določi za določeno obdobje dodatna članarina konfederacije. Višina dodatne članarine se določi glede na število prijavljenih članov sindikata. Sklep o višini in načinu plačila dodatne članarine sprejme predsedstvo konfederacije.

 

Premoženje konfederacije

42. člen

Konfederacija ima lastno premoženje, ki obsega nepremičnine, opremo in finančna sredstva.

V času članstva ali v primeru izstopa iz konfederacije sindikat , član konfederacije ne more zahtevati deleža nepremičnin ali izplačila protivrednosti nepremičnin za čas članstva v konfederaciji.

V primeru prenehanja konfederacije se premoženje konfederacije v ugotovljenih deležih razdeli med sindikate, ki so člani konfederacije. Delež se ugotavlja ob pridobitvi premoženja in ob vsakem kongresu konfederacije.

Premoženje se ugotovi in med sindikate razdeli v deležih, ki so enaki deležem članarine, ki jo je sindikat plačeval konfederaciji v zadnjih štirih letih.

 

Nepremičninski sklad

43. člen

Konfederacija oblikuje nepremičninski sklad iz sredstev odprodaje nepremičnin, katerih lastnik ali solastnik je. Finančna sredstva iz nepremičninskega sklada se praviloma namenjajo za stroške v zvezi z nepremičninami in nakupe premoženja konfederacije. Nepremičninski sklad se razdeli med člane v primeru prenehanja konfederacije v deležih, določenih v skladu z 42. členom.

44. člen

Poleg članarine se konfederacija lahko financira tudi na podlagi:

-       sponzorskih sredstev,

-       donatorskih sredstev,

-       daril,

-       sredstev iz izvajanja lastne dejavnosti,

-       drugih virov sredstev.

 

45. člen

Konfederacija vodi finančno poslovanje v skladu z zakoni in računovodskimi standardi.

 

VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

 

46. člen

Ta statut je sprejel kongres konfederacije na ustanovnem kongresu dne 9.3.2006. Spremembe in dopolnitve statuta so bile sprejete na 2. kongresu, 22.3.2007, na 3. kongresu, 7.4.2010, na 5. kongresu, 10.4.2018 in na 6. kongresu, 7.4.2022.

Statut prične veljati z dnem sprejema na kongresu konfederacije.

 

Branimir Štrukelj

predsednik KSJS