V KSJS z obžalovanjem ugotavljajo, da interventni zakon v zdravstvu vsebuje tudi sistemske ukrepe in znižuje raven pravic zavarovancev.

V Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS), ki združuje več kot 71 tisoč članic in članov v osmih sindikatih, med katerimi sta tudi dva s področja zdravstva, in sicer Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije ter Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije, z velikim obžalovanjem ugotavljamo, da se Vlada RS pri pripravi Predloga Zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstvenega varstva ponovno poslužuje nesprejemljive prakse.

Predlog zakona namreč vsebuje trajne in sistemske posege v zakonodajo s področja zdravstva, ki bi jih bilo po našem mnenju zato primerneje urejati po rednem zakonodajnem postopku z ločenim noveliranjem vsakega posameznega sistemskega zakona.

Pričakovali smo, da se bodo predlagane zakonske rešitve sprejemale v socialnem dialogu in da bomo socialni partnerji svoje predloge lahko obrazložili v dialogu z resornim ministrstvom ter na ta način sooblikovali predlog zakona. Vendar pa do socialnega dialoga v tem primeru sploh ni prišlo. Še več, nekatere zakonske rešitve nam sploh niso bile znane pred odločanjem na Vladi RS, saj jih v osnutku zakona, ki smo ga prejeli 9. 11. 2023, ni bilo. Gre predvsem za 45. člen in z njim povezane člene predloga zakona, ki daje ministrici za zdravje skoraj »bianco« pooblastilo za določitev nekaterih ukrepov, ki pomenijo celo poseg v ustavno varovane svoboščine. Pozdravljamo odziv ministrice, ki je napovedala spremembe tega dela zakona. Upamo pa, da bodo te spremembe nastale v dialogu z nami.

Ne moremo se strinjati z znižanjem višine bolniških nadomestil, zlasti ne z znižanjem višine bolniškega nadomestila po treh mesecih iz 90% na 80%. Varčevalni ukrepi so bili edini razlog, zakaj je ZUJF znižal višino bolniškega nadomestila za prve tri mesece iz 90% na 80%. Namesto, da bi se zdaj odpravilo ta »ZUJF-ovski« ukrep, vlada predlaga še dodatno znižanje. To bo dodatno poslabšalo socialno ekonomski položaj že tako socialno šibkih kategorij prebivalstva. Zaradi tovrstnih »podtaknjencev« po našem prepričanju sicer legitimni cilji, ki jih zakon zasleduje, ne bodo doseženi, kar bi pomenilo veliko škodo za zdravstveni sistem in posledično za vse zavarovanke in zavarovance zdravstvenega zavarovanja, torej paciente.

V KSJS podpiramo tiste rešitve iz predloga zakona, ki so potrebne za nemoten prehod iz ukinjenega dopolnilnega zavarovanja na nov prispevek, ki ga bo nadomestil s 1. 1. 2024. Prav je tudi, da se ponovno vzpostavi ureditev, ki je bila nesistemsko spremenjena s poslanskim zakonom. Gre za strošek bolniškega nadomestila za obdobje prvih 30 dni, ki ga bo, po predlogu zakona, ponovno kril delodajalec. Prav tako je za zagotavljanje neprekinjene nujne zdravniške pomoči treba zagotoviti obvezno sodelovanje koncesionarjev. Biti del javne mreže pomeni sodelovanje tudi pri obveznostih (zagotavljanje dežurne zdravniške službe) tako kot to velja za zaposlene v javnih zavodih.

V KSJS menimo, da še ni prepozno za amandmajski poseg v predlog zakona na način, da z usklajenimi predlogi zagotovimo legitimnost in podporo tistim spremembam, ki so res nujne in bodo prinesle izboljšave za tiste, ki bi morali biti v središču tega sistema. To pa so pacientke in pacienti. Zato od vladajoče koalicije pričakujemo povabilo k usklajevanju amandmajev še pred obravnavo zakona na matičnem delovnem telesu Državnega zbora. V prihodnje pa si želimo pravi socialni dialog, brez interventnih »omnibus« zakonov.

 

Branimir Štrukelj,

predsednik KSJS