V petek, 15. maja 2026, je bil v Državni zbor vložen predlog spremembe 207. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki bi članicam in članom sindikatov ukinil možnost plačevanja sindikalne članarine preko delodajalcev. Na prvi pogled se to morda zdi zgolj administrativna sprememba, v resnici pa gre za veliko več. Gre za neposreden poseg v moč organiziranega delavstva in v glas zaposlenih.

To ni vprašanje birokracije. Gre za vprašanje, kakšno družbo želimo.

Sindikati niso nastali zato, da bi bili všečni kapitalu ali politiki. Nastali so zato, ker posamezen delavec ali delavka sama težko zaščiti svoje pravice pred interesi moči, dobička in izkoriščanja. Prav zaradi sindikalnega boja obstajajo dopust, bolniška odsotnost, regres, omejen delovni čas, varstvo pri delu, kolektivne pogodbe in številne pravice, ki jih danes pogosto jemljemo kot samoumevne.

Vložena zakonska sprememba ima jasno, nezgrešljivo sporočilo predlagateljev: njihova prva izbira ni spoštljiv dialog s sindikati kot legalnimi zastopniki interesov zaposlenih, ampak onemogočanje sindikalnega delovanja!

Na podoben način je madžarska oblast pod vodstvom Viktorja Orbána leta 2023 z zakonsko spremembo posegla v dotedanjo možnost sindikatov javnega sektorja na Madžarskem, da se sindikalna članarina članstvu odteguje od plače in odvaja sindikatom.

Na nevarnost takšnega posega opozarja tudi Evropska konfederacija sindikatov (ETUC), ki je v posebni izjavi v podporo slovenskim sindikatom in delavstvu poudarila, da bi ukinitev sistema odtegovanja sindikalne članarine od plače resno oslabila sindikalne pravice, socialni dialog in kolektivna pogajanja.

Evropska konfederacija sindikatov (ETUC), ki na evropski ravni zastopa glas delavk in delavcev ter predstavlja 45 milijonov članic in članov iz 94 nacionalnih sindikalnih organizacij v 42 evropskih državah, je ob zadnjem dogajanju v Sloveniji sprejela izjavo podpore slovenskim sindikatom in delavstvu ter slovensko oblast pozvala, naj umakne škodljive ukrepe, ustavi napade na sindikate in nemudoma začne pristen socialni dialog.

ETUC poudarja, da prvi ukrepi prihajajoče slovenske vlade ogrožajo delavske pravice, socialno varnost, javne storitve in socialni dialog, pri čemer se zakoni, ki zadevajo zaposlene, sprejemajo brez ustreznega posvetovanja, javne razprave in spoštovanja socialnih partnerjev. Predlagane reforme bi po njihovi oceni olajšale odpuščanje starejših delavk in delavcev, širile prekarno delo, oslabile socialno zaščito ter odprle vrata privatizaciji zdravstva, davčne spremembe pa bi bolj koristile premožnim kot delavstvu, upokojenkam in upokojencem ter gospodinjstvom z nizkimi in srednjimi dohodki.

Opozarjajo tudi, da bi takšni ukrepi lahko poglobili neenakost in pomenili vračanje varčevalnih politik, slabitev delavskih pravic in socialne zaščite v Sloveniji pa bi lahko vplivala tudi na čezmejne in mobilne delavke in delavce. ETUC v celoti podpira demokratično referendumsko kampanjo slovenskih sindikatov proti škodljivim reformam in izraža globoko zaskrbljenost zaradi povračilnih predlogov, usmerjenih proti sindikatom, vključno s poskusom ukinitve sistema odtegovanja sindikalne članarine od plače.

Ta sistem ETUC opredeljuje kot praktičen instrument, ki delavkam in delavcem omogoča učinkovito uresničevanje svobode združevanja, sindikatom pa finančno neodvisnost in sposobnost zastopanja zaposlenih. Ob tem poudarja, da bi spodkopavanje tega sistema resno oslabilo sindikalne pravice in slovenski sistem industrijskih odnosov, ustvarilo nepotrebne ovire za članstvo v sindikatih ter spodkopalo socialni dialog in kolektivna pogajanja.

ETUC zato izraža polno solidarnost s slovenskimi delavkami, delavci in sindikati pri obrambi delavskih pravic, demokracije in socialne pravičnosti.

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Ko se otežuje delovanje sindikatov, se ne jemlje moči sindikalnim funkcionarjem. Jemlje se moč delavkam in delavcem.

Vsaka otežitev organiziranja pomeni manj povezovanja, manj pogajalske moči in več prostora za interese tistih, ki si želijo čim cenejšo delovno silo in čim manj socialne države. Brez močnih sindikatov delavec ostane sam proti sistemu.

Ne gre samo za članarino. Gre za vprašanja:
– Kdo bo jutri še branil pravice zaposlenih?
– Kdo bo opozarjal na nepravilnosti?
– Kdo bo ščitil dostojanstvo dela?

Socialna država ni nastala sama od sebe. Zgrajena je bila z dolgoletnimi boji ljudi, ki so razumeli, da človek ni strošek in da delo ni blago.

Zato je pomembno, da o teh spremembah razmišljamo širše in se vprašamo, komu takšne poteze v resnici koristijo.

V času, ko se pravice zaposlenih vse pogosteje postavljajo pod vprašaj, si ne moremo privoščiti ravnodušnosti. Če smo morali kdaj stopiti skupaj, je to zdaj. Ne zaradi politike ali posameznikov, ampak zaradi prihodnosti družbe, v kateri bomo živeli mi, naši starši in naši otroci.

Solidarnost nikoli ni bila samoumevna. Vedno jo je bilo treba braniti. Pred pohlepom, močjo, pritiski. Enako velja za socialno državo.