V Republiki Sloveniji se je z uveljavitvijo Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, uveljavljenega s 1.1.2000, začela izvajati reforma sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja. S tem so nastale pravne podlage za uvedbo kolektivnih in individualnih dodatnih pokojninskih zavarovanj.

Pokojninska reforma iz leta 2000 deluje v smeri postopnega zmanjševanja obsega in ravni pravic iz obveznega pokojninskega zavarovanja. Zaradi demografskih gibanj je pričakovati, da se bo raven pravic iz obveznega pokojninskega zavarovanja v bodoče še zniževala. Zmanjšanje ravni pravic iz obveznega zavarovanja pa je mogoče nadomestiti le z vključitvijo v dodatna pokojninska zavarovanja, tako kolektivna, kot tudi individualna, in z drugimi oblikami varčevanja za starost.
Temeljni namen uvedbe dodatnih pokojninskih zavarovanj je torej v tem, da se s pravicami iz tega zavarovanja, dolgoročno zlasti s pravico do dodatne starostne pokojnine, zagotovi ustreznejša gmotna in socialna varnost za starost tako, da se nadomesti izpad pri pokojnini iz obveznega zavarovanja.
Ustreznejše učinke pri dodatnem pokojninskem zavarovanju pa je mogoče pričakovati le v primeru dolgoročnega varčevanja, po možnosti skozi pretežni del delovne dobe. Zato je bilo smiselno pričeti izvajati dodatno pokojninski zavarovanje čim prej po uveljavitvi pokojninske reforme.

Oblikovanje dodatne pokojninske kolektivne sheme za javne uslužbence velja za enega največjih projektov socialnega partnerstva in socialnega dialoga. Zaprti vzajemni pokojninski sklad za javne uslužbence je bil ustanovljen na podlagi posebnega zakona, usklajenega med socialnimi partnerji, in s podpisom dveh kolektivnih pogodb. Preusmeritev načrtovane uskladitve plač (avgust 2003) v premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja je bistveno pripomogla k takratni umiritvi inflacije in s tem k izpolnjevanju kriterijev za prevzem evra. Na podlagi razpisa je bila v postopku izbire upravljavca na podlagi vnaprej določenih kriterijev kot upravljavec sklada izbrana Kapitalska družba d.d. Za izvedbo zavarovanja je bil določen enotni zaprti vzajemni pokojninski sklad, katerega ustanoviteljica je Republika Slovenija. Sklad po svoji velikosti bistveno presega druge pokojninske sklade v RS, saj je v zaprti vzajemni pokojninski sklad za javne uslužbence vključenih preko 180.000 zavarovancev, skupna vrednost sredstev sklada pa bo v letošnjem letu že dosegla 400 milijonov €. Za spremljanje izvajanja zavarovanja je bil ustanovljen Odbor sklada, sestavljen iz vladnih in sindikalnih članov.


V februarju 2010 je vlada RS pripravila osnutek Zakona o preoblikovanju KAD in SOD. Zakon pomeni bistven poseg v gospodarjenje in upravljanje s sredstvi ZVPSJU. Predsedstvo KSJS Slovenije je s ciljem, da bi zavarovalo interes zavarovancev, sprejelo usmeritve glede nadaljnjega razvoja sistema dodatnega pokojninskega zavarovanja in ureditve ZVPSJU in predlaga 3. kongresu, da jih sprejme kot resolucijo.
 
1. Ohranitev enotnega zaprtega vzajemnega pokojninskega sklada

Dosedanje izkušnje kažejo na to, da se je ustanovitev enotnega vzajemnega pokojninskega sklada, katerega ustanoviteljica je Republika Slovenija, izkazala kot primerna rešitev. V okviru enotnega sklada veljajo enotna pravila in pokojninski načrt, izvaja se enoten način obračuna in plačevanja premij, daje sindikatom večjo pogajalsko moč zaradi velikosti skupine, omogoča stroškovno ugoden način varčevanja (z najnižjimi vstopnimi stroški in upravljavske provizije, brez izstopnih stroškov), enoten sklad pa hkrati omogoča učinkovitejši nadzor nad izvajanjem zavarovanja.
Z vidika naložbene politike podpiramo stališča, da se glede nadaljnjega razvoja sistema in tudi ZVPSJU prouči možnost uveljavitve različnih naložbenih politik znotraj enotnega sklada. S ponudbo več različnih podskladov znotraj osrednjega sklada, ki se med seboj lahko razlikujejo tudi v naložbeni politiki z različno alokacijo naložb, se lahko naložbena politika prilagaja glede na časovni horizont, ki ga ima posameznik do trenutka črpanja sredstev – do upokojitve. Take rešitve pa zahtevajo skrbne in temeljite predpriprave, saj mora biti eden od ključnih dolgoročnih ciljev dodatnega pokojninskega zavarovanja usmerjen v varnost zavarovanja.

2. Vloga Odbora ZVPSJU

Odbor ZVPSJU je oblikovan kot posebno telo socialnih partnerjev, preko katerega se izvaja spremljanje izvajanja zavarovanja in določen nadzor nad poslovanjem sklada. Vloga Odbora ZVPSJU se je v dosedanji praksi izkazala kot pozitivna, ne le iz vidika izvajanja tega zavarovanja, pač pa tudi iz vidika dajanja pobud za sistemske rešitve. Smiselno je, da se pri nadaljnji izgradnji sistema tega zavarovanja pristojnosti odbora še okrepijo.

3. Odprava pomanjkljivosti

Pri izvajanju tega zavarovanja je potrebno rešiti tista odprta vprašanja, ki niso ustrezno urejena. Gre za vprašanje izplačila odkupne vrednosti pred potekom desetih let od vključitve v primeru uveljavitve invalidske ali vdovske pokojnine. Zaradi razvoja v smeri privatizacije v nekaterih dejavnostih, javni uslužbenci sklepajo pogodbe o zaposlitvi s koncesionarji in s tem izgubijo tako status javnega uslužbenca, kot tudi vplačila premij v ZVPSJU, kar je potrebno ustrezno urediti. Na sistemski ravni je potrebno zagotoviti tudi ustrezno primerljivost izvajalcev dodatnih pokojninskih zavarovanj – predpisati enotna določila o načinu vrednotenja in izračunu vrednosti enote premoženja, ki bi služila za poročanje o doseženih donosnostih različnih vrst izvajalcev dodatnega pokojninskega zavarovanja.

4. Zagotavljanje ustrezne višine premij

Za usklajevanje obstoječe višine premij je vgrajen razmeroma ustrezen način eskaliranja. Vendar pa obstoječe višine kolektivnih premij ne bodo zadostovale za take prejemke ob upokojitvi, ki bi v pomembnejši višini pokrivali izpad prihodkov iz obveznega pokojninskega zavarovanja. Zato bi si država kot delodajalec ter zaposleni morali prizadevati za bistveno povišanje vplačanih premij. Delodajalec mora na pokojninski načrt in na premije gledati iz vidika kadrovske strategije, ne pa le kot na višje stroške dela. Ker je povišanje premij bistvenega pomena za nadaljnji razvoj sklada, je potrebno že v letošnjem letu, kljub kriznim razmeram, v pogajalski proces uvrstiti predloge za ustrezne korekcije premij.

5. Preoblikovanje KAD

V skladu s sprejeto Politiko upravljanja podjetij v državni lasti Vlada RS namerava s sprejetjem posebnega zakona preoblikovati Kapitalsko družbo, ki upravlja ZVPSJU. S preoblikovanjem bi se Kapitalska družba delila na dve družbi tako, da bi se iz nje izločila posebna družba – zavarovalnica, na katero bi se z zakonom preneslo upravljanje z obstoječimi pokojninskimi skladi. KSJS vztraja, da se tudi ta zakon, v delu, ki se nanaša na upravljanje s pokojninskimi skladu, oblikuje v postopku usklajevanja s sindikati. KSJS sicer ne nasprotuje ustanovitvi zavarovalnice v okviru preoblikovanju Kapitalske družbe, vendar pa pri tem zahteva, da se v zakon vnesejo take rešitve, ki bodo zagotavljale varnost upravljanja z ZVPSJU. V okviru tega KSJS še posebno izpostavlja naslednja stališča:

• Upravljanje z Zaprtim vzajemnim pokojninskim skladom za javne uslužbence ni dopustno privatizirati – država mora za svoje uslužbence prevzeti odgovornost in z ustreznim lastništvom v zavarovalnici zagotavljati dolgoročno varnost naloženih sredstev. Zato vztrajamo, da mora biti Republika Slovenija večinski lastnik zavarovalnice.
• Zakon mora omogočiti sindikatom javnega sektorja, da lahko v daljšem časovnem obdobju postopoma vstopajo v lastniško strukturo zavarovalnice.
• Na novoustanovljeno družbo je potrebno prenesti tak obseg kapitala, ki bi dolgoročno zagotavljal kapitalsko ustreznost, tako v pogledu potreb po dokapitalizaciji, kot v pogledu ustvarjanja rezervacij za zagotavljanje zajamčene donosnosti.
• KSJS vztraja, da je potrebno sindikatom javnega sektorja zagotoviti in okrepiti vlogo nadzora nad upravljavcem, zato mora zakon določiti zavarovancem in reprezentativnim sindikatom pomemben delež članstva v nadzornem svetu zavarovalnice.
• KSJS vztraja, da se ob preoblikovanju Kapitalske družbe v nobenem primeru ne sme spreminjati pravna ureditev ZVPSJU in položaj članov ZVPSJU. KSJS v celoti podpira sklepe, ki jih je glede preoblikovanja Kapitalske družbe sprejel Odbor ZVPSJU.

V Ljubljani, 7.4.2010

Predsedstvo KSJS Slovenije

Sklep: To resolucijo je sprejel 3. kongres KSJS Slovenije, 7.4.2010 v Ljubljani.