Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci,

v Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS), ki združuje 8 reprezentativnih sindikatov, z več kot 70.000 članicami in člani, smo preučili Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih uslužbencih (ZJU-1A). Kot ključni socialni partnerji izražamo resno zaskrbljenost nad načinom priprave in vlaganja teh sprememb in izbire skrajšanega postopka za sprejemanje tako pomembnih sprememb sistemske zakonodaje.

Žal moramo uvodoma opozoriti, da je bil postopek priprave na ravni Vlade oziroma Ministrstva za notranje zadeve in javno upravo (MNZJU) izpeljan mimo velike večine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja. Predlog nam (in veliki večini reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, članov KSJS) v prvem krogu sploh ni bil poslan, čeprav so bili uradni naslovniki "reprezentativni sindikati javnega sektorja". Gradivo smo v Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) prejeli šele po našem izrecnem opozorilu in pozivu. In čeprav smo nato v roku iz dopisa MNZJU (v petek, 3. julija) posredovali argumentirane pripombe, nanje nismo prejeli nikakršnega odgovora ali vabila na usklajevanje. Vlada je predlog zakona potrdila že naslednji delovni dan, v ponedeljek, na dopisni seji.

Ključni vsebinski razlogi proti predlagani noveli ZJU

Predlagana novela ne prinaša zgolj tehničnih ali manj zahtevnih popravkov, temveč pomeni pomemben strukturni poseg v uslužbenski sistem, ki mu v KSJS odločno nasprotujemo iz naslednjih razlogov:

Zmanjšanje profesionalizacije in avtonomije: Predlog zakona prinaša zmanjšanje neodvisnosti sistema imenovanja najvišjih uradnikov ter nedvoumno večji vpliv politike na vodstvene kadre. Kadrovski postopki postajajo manj transparentni, vodstveni kadri pa bodo neposredno odvisni od aktualnih funkcionarjev, kar krha pogoje za socialni dialog.

Nasprotovanje ukinitvi Uradniškega sveta: Veljavna ureditev z 12 članicami in člani (ki pluralno zastopajo stroko, zaposlene, sindikate in vlado) zagotavlja nepristranskost. Z ukinitvijo Uradniškega sveta se dela popoln odmik od preverjanja strokovne in vodstvene usposobljenosti. Kot bistven kriterij za najvišja uradniška mesta se vzpostavlja izključno politična kompatibilnost z ministrom.

Neustrezna argumentacija Vlade: Veljavna ureditev ministru že sedaj omogoča, da izmed strokovno najbolj ustreznih kandidatov (ki jih izbere natečajna komisija uradniškega sveta) izbere tistega, s katerim bo najbolje sodeloval. Trditev Vlade, da mora funkcionar sam izbirati ožje sodelavce, ne opravičuje ukinitve strokovnega sita, saj je po veljavnem ZJU minister tisti, ki izbere javnega uslužbenca na položaju izmed tistih, za katere natečajna komisija uradniškega sveta ugotovi, a izpolnjujejo pogoje in so primerni za določen položaj. Minister ima tudi možnost, da ne izbere nikogar izmed ustreznih kandidatov in postopek ponovi.

Koncentracija moči in izguba nepristranosti: Po predlogu bo predstojnik organa (minister) v celoti odločal tako o imenovanju natečajne komisije kot o izbiri uradnika na položaju, kar popolnoma krni videz nepristranosti in strokovnosti. Tak način pod vprašaj postavlja tudi dejansko ugotavljanje izpolnjevanja pogojev posameznih kandidatk in kandidatov.

Ukinitev vloge stroke in sindikatov: Stroka in sindikati s predlogom izgubljamo formalno zastopanost v organu, ki nadzira sistem posebnih javnih natečajev, možnost vpliva na oblikovanje standardov izbire ter institucionalni kanal za sodelovanje pri razvoju uradniškega sistema. Celoten postopek izbire uradnika na položaju bo temeljil zgolj na ministru in na, z njegove strani, imenovanih uradnikih – članih natečajne komisije.

Enostransko poseganje v obstoječa pogajanja: Opozarjamo, da o nekaterih vsebinah predloga zakona že nekaj časa potekajo pogajanja socialnih partnerjev o kolektivni pogodbi (KPDO). Popolnoma neprimerno je, da se te vsebine enostransko umeščajo v zakon pred zaključkom pogajanj s sindikati, zato pričakujemo njihov umik in nadaljevanje kolektivnih pogajanj.

Zaključek

Sprejemanje sprememb, ki rušijo že načeto profesionalizacijo in uvajajo politična imenovanja uradnikov na položaju, zahteva poglobljeno razpravo in pravi socialni dialog. Pričakovali bi resno analizo obstoječega sistema in strokovne predloge, kako odpraviti obstoječe pomanjkljivosti – s ciljem večje profesionalizacije, kompetentnosti in strokovne neodvisnosti uradnikov na položaju. Predlagana novela ZJU vsebinsko ne ustreza tem pričakovanjem, poleg tega pa je skrajšani postopek za takšne sistemske posege povsem neprimeren.

Zato vas pozivamo, da ne podprete obravnave predlagane novele ZJU po skrajšanem postopku niti predloga zakona kot takega. O zakonu bi bila potrebna strokovna razprava ter usklajevanja z reprezentativnimi sindikati. In to o vsebinah, ki niso predmet kolektivne pogodbe. Po zaključku usklajevanj pa ga je potrebno obravnavati po rednem zakonodajnem postopku.

S spoštovanjem,

Branimir Štrukelj

Predsednik KSJS