Programske usmeritve KSJS
za mandatno obdobje 2026 – 2030
Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) se bo kot samostojna interesna organizacija prostovoljno združenih sindikatov zavzemala za boljši materialni in socialni položaj zaposlenih v javnih zavodih, državnih organih ali upravah lokalnih skupnosti, v javnih agencijah, javnih skladih in v drugih osebah javnega ali zasebnega prava, kjer imajo sindikati, ki so vključeni v KSJS, svoje članstvo.
V KSJS se bomo skupaj borili za utrjevanje demokracije in demokratičnih procesov, vključno z ekonomsko demokracijo, za spoštovanje človekovih pravic ter delovanje pravne države. Zagovarjali bomo medijsko svobodo izražanja mnenj in stališč, ki bo neodvisna od političnih in lastniških pogojevanj. Podpirali bomo razvoj pravičnega gospodarskega modela s polno zaposlenostjo in dvigom kakovosti življenja vseh prebivalk in prebivalcev. Skupaj bomo skrbeli za zaščito sindikalne svobode ter varstvo sindikalnih in poklicnih pravic našega članstva.
Zavzemali se bomo za ohranitev evropskega socialnega modela in krepitev socialne države, ki mora zagotavljati socialno varnost, enake možnosti za vse, demokratično sodelovanje delavcev v odločanju in socialno vključenost vseh. Ker je mir ključni predpogoj za to, ostajamo jasno in glasno na mirovniški strani. Svet brez vojn, nasilja in avtoritarnih politik je namreč edina prava in pravična perspektiva za delavstvo ter je predpogoj za družbeno blaginjo.
Zastopali bomo interese našega članstva v organih in ustanovah na državni ravni ter si prizadevali za normativno ureditev socialnega dialoga kot ključnega elementa demokratičnega dogovarjanja med socialnimi partnerji.
Uveljavljali bomo načela solidarnosti in krepili sodelovanje z drugimi sindikati, zvezami in konfederacijami na državni in mednarodni ravni.
V KSJS bomo svoje delovanje usmerili v krepitev javnega sektorja ter k razvoju vsem dostopnih in kakovostnih javnih storitev, ki so v skupnem interesu in prispevajo k višji kakovosti življenja in blaginji prebivalk in prebivalcev.
1. SOOBLIKOVANJE PRIHODNOSTI NA DRŽAVNI RAVNI
KSJS bo vsa svoja stališča oblikovala v skladu s spoštovanjem demokratičnosti odločanja, solidarnosti, človekovih pravic, enakosti spolov ter z ničelno toleranco do nasilja in diskriminacije.
KSJS bo aktivno sodelovala v odločanju na državni ravni, predvsem v okviru ESS, v njegovih strokovnih odborih in pogajalskih skupinah, v okviru Državnega sveta, na odborih Državnega zbora, v organih socialnega zavarovanja ter v organih nadzora dodatnega pokojninskega zavarovanja javnih uslužbenk in uslužbencev.
1.1. Socialni dialog in družbeni dogovor
KSJS bo zasledovala krepitev in nadaljnji razvoj socialnega dialoga v državi kot pomembne demokratične vrednote in bistvenega elementa evropskega socialnega modela ter eno izmed osnovnih sredstev za doseganje ciljev socialne države. Socialnim partnerjem se skozi socialni dialog omogoča aktivno sodelovanje pri oblikovanju ekonomskih in socialnih politik, s tem pa se vzpostavljajo tudi pogoji za zagotavljanje socialnega miru. Za zagotovitev kontinuiranega in resnega socialnega dialoga, ki ne bo odvisen od volje vsakokratne oblasti, bo KSJS predlagala sistemsko - normativno ureditev delovanja ESS.
Za KSJS pa socialni dialog zgolj kot forma ne zadošča; socialni dialog je sredstvo za vsebinske premike in dogovore. Za svoja prepričanja in legitimne cilje se je KSJS pripravljena boriti tudi s stavko, protesti in drugimi oblikami sindikalnega boja.
KSJS bo zagovarjala sklenitev socialnega sporazuma, ki bo dolgoročno opredelil razvojni model Slovenije, kjer doseganje gospodarske rasti ne bo cilj, ampak sredstvo za krepitev socialne države.
1.2. Neodvisnost in popolna avtonomija nadzornih organov in svoboda medijev
V procesu odločanja bodo predstavniki KSJS zasledovali javni interes in oblikovali ter podpirali predloge, ki gredo v smeri krepitve in nadaljnjega razvoja institucij javnega sektorja ter nasprotovali prenosu javnih storitev v zasebno sfero in slabitvi socialne države. KSJS bo še naprej zagovarjala neodvisnost in popolno avtonomijo (tudi finančno) upravnih in nadzornih organov, v katerih sodelujejo sindikati, ter tiste rešitve, ki bodo vladajoči politiki onemogočile posege v neodvisne institucije države.
KSJS bo še naprej podpirala svobodo medijev in profesionalno avtonomijo novinark in novinarjev.
KSJS bo oblikovala izhodišča za sodelovanje njenih predstavnikov pri odločanju v organih obveznega zdravstvenega zavarovanja in za vpliv zavarovancev in sindikatov v pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter na področju zaposlovanja. Predstavniki KSJS bodo aktivno sodelovali še v delovnih skupinah vlade in ministrstev ter v strokovnih odborih in delovnih skupinah, ustanovljenih pri ESS.
1.3. Blaginja ljudi kot vrhovno merilo javne porabe
KSJS pričakuje, da vlada uvede obvezno presojo vpliva vseh proračunskih odhodkov na blaginjo. Standard in kakovost življenja ljudi sta vrhovni merili, ki morata prevladati nad vsemi drugimi finančnimi zavezami, vključno z obrambnimi izdatki. Varnost države se ne meri le z vojaško močjo, temveč predvsem z močjo socialne države in zadovoljstvom njenih prebivalk in prebivalcev.
2. DOSTOJNA MINIMALNA PLAČA, PRAVIČEN SISTEM PLAČ IN SKRB ZA KADRE
KSJS bo še naprej vztrajala na stališču, da mora biti višina minimalne plače dostojna in določena na podlagi izračuna minimalnih življenjskih stroškov na vsaki dve leti ter da je minimalna plača najnižja osnovna plača za delo za polni delovni čas – poleg javnega tudi v zasebnem sektorju. KSJS podpira oblikovanje plačnega modela zasebnega sektorja, ki mora zagotavljati ustrezna razmerja do minimalne plače ter redno usklajevanje vseh plač.
V KSJS bomo tudi v mandatnem obdobju 2026-2030 usklajevali svoja stališča in zahteve glede nadaljnje implementacije novega plačnega sistema v javnem sektorju - Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (ZSTSPJS), Kolektivne pogodbe za javni sektor (KPJS). Usklajevali bomo tudi skupna stališča glede Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti (KPND), ki še vedno ureja nekatere pravice in prejemke iz delovnega razmerja.
2.1. Dokončanje postopnega dviga plač in prehoda na nov plačni sistem
KSJS bo vztrajala na izpolnitvi vseh zavez iz sklenjenih dogovorov in na doslednem upoštevanju rokov za postopne dvige plač kot jih določa ZSTSPJS. KSJS bo zagovarjala, da se lahko spremembe, ki zadevajo temeljna vprašanja s področja sistema plač v javnem sektorju in uslužbenske zakonodaje, izvedejo le na podlagi soglasja reprezentativnih sindikatov javnega sektorja in vlade.
V kolikor bo vlada, kljub nasprotovanju sindikatov, enostransko sprejela in uveljavila spremembe ZSTSPJS, ali če bo z drugimi pravnimi podlagami ali ukrepi uveljavila varčevanje pri plačah javnih uslužbenk in uslužbencev ali spremembe rokov za dvige plač, bomo sindikati KSJS svoje zahteve uveljavljali z različnimi sindikalnimi sredstvi, vključno s stavko.
2.2. Redno usklajevanje plač in ustrezno razmerje do minimalne plače ter odprava neenakosti pri napredovanjih
KSJS se bo zavzemala, da se, zaradi ponovne kompresije plač v spodnjem delu plačne lestvice, prva revizija razmerja med prvim plačnim razredom in minimalno plačo opravi že v letu 2026 in sprejme dogovor o vzpostavitvi ustreznih mehanizmov za ohranjanje razmerij med plačami v spodnji tretjini lestvice.
KSJS bo predlagala spremembe ZSTSPJS v tistih delih, kjer je praksa pokazala anomalije in potencialne kršitve načela neenakosti kot je razlika v številu vseh napredovanj, ki jih je mogoče doseči v posameznem nazivu ali na delovnem mestu v primerjavi s številom plačnih razredov napredovanj, doseženih s prevedbo.
2.3. Skrb za kadre pomeni boljše javne storitve
KSJS bo vztrajala pri zahtevah za zagotavljanje čim boljših pogojev dela v javnem sektorju, vključno s plačnimi spodbudami za odpravo pomanjkanja kadrov in za zadržanje obstoječih zaposlenih.
KSJS pričakuje dosledno spoštovanje kolektivnih pogodb in krepitev njihove vloge pri urejanju specifičnih pogojev dela, zaposlovanja, kariere ter napredovanja javnih uslužbencev. KSJS se bo zavzemala za sistemsko ureditev kariernega razvoja javnih uslužbenk in uslužbencev v vsaki dejavnosti na način, ki bo stimulativen za zaposlene, hkrati pa bo omogočal in zahteval profesionalnost ter spodbujal izpopolnjevanje in usposabljanje skozi celotno karierno obdobje.
3. KAKOVOSTNI IN DOSTOPNI JAVNI (POD)SISTEMI: TEMELJ SOCIALNE VARNOSTI, RAZVOJA IN DOSTOJNEGA ŽIVLJENJA
Brez močnega javnega sektorja in brez kakovostnih in dostopnih javnih storitev ni socialne države.
KSJS si bo tudi v prihodnje prizadevala za stalno izboljševanje delovnih pogojev zaposlenih v javnem sektorju. Vztrajala bo, da se v vseh dejavnostih javnega sektorja vzpostavijo oz. spoštujejo kadrovski normativi in standardi ter nasprotovala prekomernim delovnim obremenitvam javnih uslužbencev, ki imajo negativne posledice za njihovo zdravje. KSJS bo zato nasprotovala morebitnim vladnim poskusom zmanjšanja števila zaposlenih v državni upravi in javnih zavodih ter podpirala ukrepe za hitrejše zaposlovanje mladih, vključno z dodeljevanjem kadrovskih štipendij. KSJS bo nasprotovala preoblikovanju javnih zavodov v gospodarske družbe ter izločanju tehničnega in administrativnega osebja iz javnih zavodov in prenosu teh dejavnosti k zasebnikom, ravno obratno, še naprej si bo prizadevala za tako imenovan »insourcing«.
3.1. Boljši pogoji dela in prilagojena delovna mesta
Zasledovali bomo čim večji poudarek in podporo države pri zagotavljanju zdravega in varnega delovnega okolja ter vseživljenjskega učenja in čim boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. Eden od pomembnih ukrepov za večjo kakovost življenja ljudi je tudi postopno skrajšanje polnega delovnega časa oziroma krajši delovni teden. Delovna mesta se morajo prilagajati starajoči se družbi in upoštevati vplive pogojev dela na zdravje zaposlenih. Pri pripravi vseh teh rešitev želi KSJS tvorno sodelovati in jih sooblikovati.
3.2. Revni zaposleni morajo postati preteklost!
KSJS bo v mandatnem obdobju 2026–2030 oblikovala skupna stališča sindikatov, članov KSJS glede sprememb na področju trga dela in delovne zakonodaje. Pri tem bo KSJS nasprotovala vsem spremembam, s katerimi bi se poslabšali delovni pogoji in zmanjšala raven pravic zaposlenih, ki izhajajo iz delovnega razmerja. KSJS se bo dosledno zavzemala za dostojno delo in dostojno plačilo. Opozarjali bomo na atipične oblike dela in se še naprej zavzemali za odpravo prekarnosti. Atipične oblike dela ne smejo biti pot za ustvarjanje dobička in izkoriščanje delavk in delavcev. Zato bomo zagovarjali krepitev nadzora in sprejetje ukrepov na trgu dela in na davčnem področju, ki bodo zmanjšali privlačnost teh oblike dela ter povečali zaščito delavk in delavcev.
3.3. Reforma pokojninskega sistema mora obveljati
V KSJS bomo vztrajali, da morajo spremembe pokojninske in invalidske zakonodaje, ki so bile soglasno dogovorjene med socialnimi partnerji in Vlado RS, obveljati. Pozorno bomo spremljali učinke sprememb in po potrebi zahtevali revizijo. Nikakor pa ne bomo pristali na kakršna koli poslabšanja pogojev upokojitve in bonusov, kot jih določa spremenjeni in tripartitno usklajeni ZPIZ-2.
V KSJS bomo nasprotovali povečanju obremenitev zaposlenih in slabšanju pogojev v sistemih socialnega zavarovanja ter se zavzemali za spremembo obstoječega obveznega zdravstvenega prispevka na način, da se bo njegova višina razlikovala glede na višino prihodkov zavarovank in zavarovancev. Nasprotovali bomo razbremenitvam prispevkov za delodajalce in vsem oblikam socialne ali t. i. razvojne kapice, saj bo to pomenilo pritisk na pravice zavarovank in zavarovancev v socialnih zavarovanjih teh šibilo blagajne socialnih zavarovanj.
Pozornost bomo namenili tudi dodatnemu prostovoljnemu pokojninskemu zavarovanju javnih uslužbencev. KSJS bo sodelovala v nadzoru upravljanja Modre zavarovalnice in KPSJU in zagotavljala ustrezen vpliv zavarovancev in sindikatov na upravljanje s sredstvi dodatnega pokojninskega zavarovanja javnih uslužbencev. Vztrajala bo na uresničevanju Kolektivne pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta za javne uslužbence in si prizadevala za diferenciacijo ter postopen dvig premij dodatnega pokojninskega zavarovanje na raven, ki bo lahko prispevala k zagotovitvi varne starosti.
3.4. KSJS kot zagovornica javnega in dostopnega zdravstva
KSJS se bo zavzemala za ohranitev in nadaljnji razvoj obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki je temelj socialne varnosti vseh zaposlenih in socialne države. Podprla bo spremembe za sistemsko obvladovanje stroškov javnega zdravstva, poenotenje prispevnih stopenj vseh aktivnih zavarovancev ter nasprotovala znižanju bolniškega nadomestila zaradi bolezni ali poškodb in uvedbi socialne kapice (ali razvojne kapice), ki bi omejevala prispevke od visokih plač in zavarovalnih osnov. Podprla bo razmejitev javnega in zasebnega izvajanja zdravstvene dejavnosti ter ukrepe za boljšo ureditev varnosti in zdravja pri delu. KSJS bo vztrajala na stališču, da mora struktura organov upravljanja ZZZS tudi v prihodnje odražati strukturo vplačanih prispevkov ter da morajo interese aktivnih zavarovancev v organih upravljanja ZZZS še naprej zastopati sindikati.
Zavzemali se bomo za spremembe zdravstvenega sistema v smeri večje transparentnosti in učinkovitosti financ javnega zdravstva. KSJS zagovarja preoblikovanje obveznega zdravstvenega prispevka na način, ki povečuje solidarnost med državljani in je določen v različnih višinah glede na prihodke zavarovancev. Zdravstveni sistem mora zagotavljati enako dostopnost do zdravstvenih storitev ter temeljiti na izvajanju zdravstvenega varstva kot javne službe. Ne bomo dopustili krčenja košarice zdravstvenih storitev, manjšanja dostopnosti ljudi do zdravstvene obravnave in izvajanja prikrite privatizacije javnega zdravstva. KSJS bo vztrajala, da se reševanje hudih težav zdravstvenega sistema začne s strokovno določenimi standardi zdravstvenih storitev ter kadrovskimi normativi, ki bodo zagotavljali njihovo izpolnitev. KSJS nasprotuje preoblikovanju javnih zdravstvenih zavodov v gospodarske družbe ter uvedbi instituta t. i. svobodnega zdravnika.
3.5. Kakovostna dolgotrajna oskrba temelji na ustrezno usposobljenem in dostojno plačanem kadru
KSJS pričakuje, da se sistem dolgotrajne oskrbe vzpostavi v celoti, in sicer na način, da so upravičenkam in upravičencem zagotovljene tiste storitve dolgotrajne oskrbe, ki jih potrebujejo in si jih tudi sami izberejo. Poudarek mora biti na skupnostni obravnavi, kakovostnih storitvah ter zagotavljanju ustrezno usposobljenega in dostojno plačanega kadra.
Zavarovanje za dolgotrajno oskrbo mora temeljiti na družbeni solidarnosti, ki ne sme finančno obremeniti le zaposlenih. Vplačana sredstva iz zavarovanja za dolgotrajno oskrbo morajo biti porabljena za storitve dolgotrajne oskrbe. Vzpostavljen mora biti ustrezen nadzor. Vztrajali bomo, da se sredstva za dolgotrajno oskrbo, ki so bila prenesena na ZPIZ za izplačilo dodatka za pomoč in postrežbo, v celoti nadomestijo v blagajni za dolgotrajno oskrbo. Državni proračun mora poleg tega zagotoviti sredstva za dolgotrajno oskrbo v zakonsko določenem maksimumu.
3.6. Krepitev razvojne vloge izobraževanja in ustrezno vrednotenje dela izobraževalcev
Na področju izobraževanja bo KSJS podprla spremembe sistemskih zakonov, če bo s tem zagotovljena boljša dostopnost do izobraževanja in bodo spremembe v interesu uporabnikov. Pri tem bo vztrajala na ohranitvi doseženih standardov kakovosti in ustreznem vrednotenju storitev izvajalcev, ki bo omogočalo pravične plače javnih uslužbencev.
KSJS pričakuje, da bo Slovenija čim prej uveljavila priporočilo Unesca o 6% deležu BDP javnega financiranja vzgoje in izobraževanja po celotni vertikali. Prizadevala si bo za brezplačen javni vrtec za vse otroke.
Podpirala bo ukrepe, ki bodo krepili interes za zaposlitev v vzgojno-izobraževalnih zavodih ter se zavzemala za zaščito integritete in avtonomije učiteljic in učiteljev ter ostalih strokovnih delavcev VIZ.
3.7. Ničelna toleranca do trpinčenja in diskriminacije pri delu oziroma na delovnem mestu
KSJS se bo tudi v prihodnje zavzemala za preprečevanje in odpravo diskriminacije pri delu oziroma na delovnem mestu. Javne uslužbenke in uslužbenci so vse pogosteje izpostavljeni pritiskom nadrejenih in trpinčenju na delovnih mestih. Zato si bomo sindikati, združeni v KSJS, prizadevali za enake možnosti za vse zaposlene in odpravo vseh oblik diskriminacije zaradi spola, invalidnosti, starosti, verskega ali političnega prepričanja ali drugih razlogov ter nudili podporo članicam in članom za ozaveščanje in ukrepanje proti pritiskom nadrejenih.
3.8. Javna varnost kot javna dobrina
KSJS bo zagovarjala javno varnost kot javno dobrino in temelj socialne države. Vztrajali bomo, da morajo institucije notranje varnosti delovati v pogojih, ki zagotavljajo varnost in zdravje zaposlenih, profesionalno avtonomijo ter kadrovsko stabilnost, saj so to predpogoji za kakovostno, učinkovito in zaupanja vredno izvajanje nalog v javnem interesu.
KSJS se bo zavzemala za spoštovanje veljavnih standardov pravne države, človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter zagotavljanje najvišje stopnje varnosti. Prav podsistemi za zagotavljanje notranje varnosti so pogosto izpostavljeni nedopustnim političnim posegom, s čimer se ruši ugled zlasti policiji kot enemu od subjektov sistema notranje varnosti, ki bi moral z uresničevanjem svojih nalog prispevati k notranji stabilnosti in varnosti v Republiki Sloveniji. Za uspešno zagotavljanje notranje varnosti policija sodeluje z drugimi subjekti, ki prispevajo k zagotavljanju nacionalne varnosti Republike Slovenije kot tudi z državljankami in državljani. Avtonomnost in strokovna neodvisnost policije je zato, ob spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, ključnega pomena za uspešno zagotavljanje notranje varnosti
4. MOČ V POVEZOVANJU: SINDIKALNO ZAVEZNIŠTVO IN CIVILNA DRUŽBA
KSJS bo delovala kot pomemben družbeni člen, ki predstavlja interese svojih članov ter se zavzema za širše družbene rešitve.
KSJS bo še naprej krepila sodelovanje z drugimi sindikati, sindikalnimi zvezami in konfederacijami v Sloveniji. Ostalim sindikalnim centralam bo KSJS predlagala oblikovanje permanentnega koordinacijskega telesa, po skandinavskem vzoru, za sprejemanje strateških opredelitev do ključnih vprašanj, ki zadevajo materialni in socialni položaj zaposlenih in kot prostor usklajevanja skupnih sindikalnih aktivnosti.
KSJS si bo prizadevala za dobre odnose z različnimi civilno-družbenimi organizacijami, zlasti z nevladnimi organizacijami, s katerimi bo »ad hoc« sodelovala pri skupnih vsebinskih in vrednostnih prizadevanjih.
4.1. Priprava sprememb Zakona o reprezentativnosti sindikatov, Zakona o kolektivnih pogodbah in Zakona o stavki
KSJS se bo tudi v tem mandatu zavzemala za spremembe Zakona o reprezentativnosti sindikatov, ker veljavni zakon vodi v vse večje drobljenje in nepovezanost sindikatov, in za spremembe Zakona o stavki ter Zakona o kolektivnih pogodbah. Vsi trije zakoni so zastareli in ne odražajo duha časa ter potreb socialnega dialoga in delovanja sindikatov.
4.2. Mednarodno sodelovanje
Čedalje tesnejše sodelovanje v okviru Evropske unije narekuje tudi izmenjavo izkušenj in sodelovanje s sorodnimi zvezami in sindikati v Evropi ter tesnejše povezovanje sindikatov in sindikalnih zvez oz. konfederacij v skupne evropske sindikalne organizacije. Tako bo KSJS v naslednjem mandatnem obdobju nadaljevala navezovanje stikov in sodelovanje z mednarodnimi sindikalnimi organizacijami ter s tem prispevala h krepitvi mednarodne solidarnosti med sindikati in širšemu uveljavljanju sindikalnih pravic in svoboščin v Evropi in svetu.
Posebno pozornost bomo namenili sodelovanju z ETUC – največjo evropsko sindikalno centralo, ki predstavlja pomemben glas sindikatov in delavk ter delavcev na ravni EU – v katero se bo KSJS v mandatu 2026–2030 tudi včlanila.
4.3. Izvajanje projektov
KSJS se bo tudi v prihodnje prijavljala na razpise za izvedbo novih projektov, ki bodo prispevali h krepitvi usposobljenosti in ozaveščanju sindikalnega članstva na ključnih področjih sindikalnega delovanja. Do marca 2028 pa bo izvajala aktivnosti, za katere se je zavezala v okviru projekta S socialnim dialogom do še boljšega javnega sektorja.
4.4. KSJS – glasnejša, močnejša in prepoznana
KSJS bo (p)ostala osrednji in nepogrešljiv glas zaposlenih v javnem sektorju. Svojo moč bomo črpali iz aktivnega sodelovanja s sindikati člani.
KSJS bo o svojem delovanju, sprejetih stališčih, sklepih in odločitvah redno obveščala sindikate, člane KSJS, skrbela pa bo tudi za obveščanje javnosti in po potrebi sklicevala novinarske konference. Vse pomembnejše informacije za člane KSJS in javnost bodo dostopne tudi na spletni strani KSJS. V ta namen bo povečala svojo prisotnost »na terenu« ter v medijih in na družbenih omrežjih ter se kadrovsko krepila.
Za svoje članstvo bo KSJS še naprej izvajala izobraževanja in usposabljanja ter posvete. Širšo javnost pa bo ozaveščala tudi z vsebinskimi kampanjami.