Uvod

Delovanje Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) v letu 2024 je temeljilo na Načrtu dela KSJS za leto 2024, ki je bil sprejet 29. 3. 2024, na 14. redni seji predsedstva KSJS. Podlaga za aktivnosti KSJS so bile naloge in usmeritve iz Programskih usmeritev KSJS za mandatno obdobje 2022 – 2026, ki so bile sprejete na 6. kongresu KSJS.

V letu 2024 je bilo delovanje KSJS v največji meri osredotočeno na pogajanja o prenovi plačnega sistema in odpravi plačnih nesorazmerij. Pogajanja so potekala vse od podpisa Aneksa št. 14 h Kolektivni pogodbi za javni sektor in Izjave o stopnji usklajenosti besedila predloga Zakona o spremembi Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (10. 1. 2024) do podpisa Dogovora o prenovi sistema plač in novih uvrstitvah delovnih mest in nazivov v plačne razrede v javnem sektorju, KPJS, Aneksa h KPND in KP dejavnosti (15. 11. 2024).

Pogajanja o uveljavitvi novega plačnega sistema javnega sektorja so potekala na več ravneh. Poleg ločenih pogajanj v okviru posameznih plačnih stebrov, je bilo tekom leta sklicanih 20 sej centralne pogajalske komisije, 15 sestankov ožje pogajalske skupine in 39 sestankov delovne skupine za usklajevanje besedila Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (ZSTSPJS).

Pomemben del aktivnosti KSJS v letu 2024 je bil namenjen tudi ponovni obuditvi socialnega dialoga na ravni Ekonomsko-socialnega sveta (ESS). Blokada delovanja ESS s strani delodajalskih organizacij je trajala vse od julija 2023 do konca junija 2024, ker naj bi vladna stran, po oceni delodajalske strani, kršila Pravila o delovanju ESS, zlasti pri sprejemanju Zakona o delovnih razmerjih in davčne zakonodaje.

KSJS je v letu 2024 velik del aktivnosti namenila tudi vključevanju v sistemsko urejanje razmer v zdravstvu, pri čemer je vseskozi vztrajala na stališču, da mora biti temeljna usmeritev vlade ter vseh odločevalcev pri načrtovanju zdravstvene reforme krepitev in utrjevanje javnega zdravstva. Predstavniki KSJS so med drugim aktivno sodelovali na vseh osmih sestankih Strokovnega odbora ESS za spremljanje prihajajočih sprememb v zdravstvenem sistemu.

V zadnjem četrtletju 2024 pa je bil dobršen del aktivnosti KSJS namenjen pogajanjem o spremembah pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Od junija, ko so bila predstavljena vladna Izhodišča za pripravo sprememb na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji, do konca leta je bilo namreč izvedenih kar 16 sej pogajalske skupine ESS za pripravo sprememb na področju PIZ.

Predsedstvo KSJS je imelo v letu 2024 pet rednih in štiri dopisne seje. Enkrat se je sestal tudi Odbor za nadzor finančno-materialnega poslovanja, ki je obravnaval Poročilo o delu in pregledal Poročilo o finančno-materialnem poslovanju KSJS. Na šestnajstih sestankih se je sestala pogajalska skupina KSJS in usklajevala stališča glede prenove plačnega sistema javnega sektorja in odprave plačnih nesorazmerij. Delovna skupina KSJS za usklajevanje Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju je imela osem sestankov, trikrat pa se je sestala tudi delovna skupina KSJS za pripravo nove pokojninske zakonodaje.

 

Poročilo je pripravljeno po naslednjih programskih sklopih:

1.    Sodelovanje v odločanju na državni ravni

KSJS je aktivno sodelovala v odločanju na državni ravni, predvsem v okviru Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), v njegovih strokovnih odborih in pogajalskih skupinah, v okviru Državnega sveta, na odborih Državnega zbora, v organih socialnega zavarovanja ter v organih nadzora dodatnega in poklicnega pokojninskega zavarovanja javnih uslužbencev.

Delovanje ESS se je po skoraj letu dni prekinitve, zaradi izstopa delodajalskih organizacij iz ESS, konec junija 2024 ponovno vzpostavilo. Pred nadaljevanjem delovanja so bile sprejete Spremembe in dopolnitve Pravil o delovanju ESS ter Deklaracija Vlade RS in socialnih partnerjev o spoštovanju in spodbujanju socialnega dialoga, s katerimi so bila določena dodatna pravila in zaveze za zagotavljanje enakopravnega tripartitnega socialnega dialoga.

Od junija do konca leta 2024 se je ESS sestal na šestih rednih sejah ter eni izredni seji, imel pa je tudi eno dopisno sejo. Na sejah ESS, so sodelovali predsednik in generalni sekretar KSJS (kot član in namestnik člana) ter strokovna sodelavka KSJS, ki jo je predsedstvo KSJS konec avgusta imenovalo za dodatno namestnico člana ESS, na nekaj sejah pa tudi podpredsednica KSJS. Na sejah so zastopali interese KSJS, s sprejetimi stališči in sklepi ESS pa so seznanjali predsedstvo KSJS.

Na 352. redni seji, 28. 6. 2024, se je ESS seznanil z Izhodišči za pripravo zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti, Izhodišči za Zakon o kakovosti v zdravstvu ter Izhodišči za Zakon o pravici nekdanjih bolnikov z rakom do enakega dostopa do zavarovalnih in kreditnih produktov. Strokovna sodelavka KSJS je v razpravi dejala, da gredo usmeritve in cilj, ki so nakazani v izhodiščih zakonov, v pravo smer. Poudarila je pomen ločitve med javnimi in zasebnimi izvajalci, saj Slovenija gradi na javnem sektorju in izvajanju javnih storitev. Izpostavila je, da obstaja še ogromno prostora za izboljšave pri javnih izvajalcih in izrazila upanje, da bo predlagani zakon to prinesel. Opozorila je na številna odprta vprašanj v zvezi z izvajanjem dodatnih storitev pri lastnem delodajalcu, različnimi oblikami zaposlitve, itd. ter izrazila pričakovanje, da bo usklajevanje o njih potekalo v okviru delovne skupine. Po razpravi je ESS sprejet sklep, da bo navedene predloge zakonov obravnaval Strokovni odbor za delo in socialne zadeve za spremljanje prihajajočih sprememb v zdravstvenem sistemu. V nadaljevanju se je ESS seznanil s Predlogi sprememb davčne zakonodaje. Predsednik KSJS je v razpravi izpostavil napačne predstave v javnosti, da so slovenska podjetja in kapital zelo davčno obremenjeni. Poudaril je, da je iz poročila Evropske komisije iz leta 2022 razvidno, da je Slovenija glede davčne obremenitve podjetij pod mediano evropskih držav. Dejal je, da je treba pri davčnih razbremenitvah posvetiti pozornost temu, da bomo izpad davčnih prihodkov lahko ustrezno servisirali, ter pri teme opozoril na javno šolstvo, javno zdravstvo in pomembne mehanizme, ki v Sloveniji zmanjšujejo razlike med ljudmi. Glede zakona o dohodnini in nagrajevanja zaposlenih z deleži in delnicami je dejal, da bi to lahko imelo nekatere pozitivne učinke, vendar pa ima tudi nekaj nevarnosti, saj nagrajevanje z deleži lahko vpliva na gibanje plač, ki lahko postane boj konzervativno. Pozdravil je predlagano rešitev glede dodatne obdavčitve alkoholnih pijač in tobaka. Po razpravi je ESS sprejel sklep o ustanovitvi Strokovnega odbora ESS za področje financ in davčne zakonodaje. Poleg tega je ESS obravnaval izhodišča za spremembe in dopolnitve Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti in ustanovil Strokovni odbor ESS za obravnavo navedenega zakona, ki bo pregledal težave po posameznih dejavnostih in ugotovil, ali so potrebne njegove spremembe. ESS je obravnaval tudi pobudo delodajalskih organizacij za spremembo Pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen ter sklenil, da bo MDDSZ Inšpektoratu RS za delo podal navodilo, da do 31. 12. 2024 ne izdaja glob, temveč preverja stanje na terenu in do 31. 12. 2024 izda poročilo, na podlagi katerega se bo nadaljevalo razpravo na ESS.

Na 353. seji, 12. 7. 2024, so se Vlada in socialni partnerji dogovorili o časovnici, dinamiki in poteku pogajanj priprav sprememb pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Sprejet je bil sklep, da bodo pogajanja potekala enkrat tedensko v časovnem obdobju od septembra 2024 do februarja 2025. ESS je sprejel tudi sklep o ustanovitvi Strokovnega odbora ESS o zaposlovanju tujih delavcev, ki se bo sestal septembra, ko bodo določili časovnico in načrt delovanja. Poleg tega je ESS sklenil, da vlada in socialni partnerji do 31. 8. 2024 posredujejo predloge gradiv za razpravo o spremembi Odredbe o določitvi poklicev, v katerih zaposlitev tujca ni vezana na trg dela, ter predloge gradiv za informativno razpravo o čezmejnem izvajanju storitev. ESS se je seznanil tudi s Poročilom o delu Inšpektorata RS za delo za leto 2023 ter z Letnim poročilom o izvajanju Pravilnika o poklicnih boleznih.

Na 354. seji, 13. 9. 2024, se je ESS obravnaval Letno poročilo o bralni pismenosti, ki ga je predstavil minister za vzgojo in izobraževanje. Predsednik KSJS je v razpravi opozoril, da minister v predstavitvi letnega poročila ni predstavil razlogov, zakaj je prišlo do upada bralne pismenosti. Ocenil je, da je upad bralne pismenosti simptom, da gre v slovenskem javno-izobraževalnem sistemu nekaj narobe. Opozoril je, da je bralna pismenost izjemnega pomena, brez katere ne moremo funkcionirati v svojih poklicih. Poudaril je, da je izjemnega pomena, da se v vrtcih takoj ujame otroke iz družin s straši z nizko izobrazbeno stopnjo, da se izenači pogoje teh otrok za naprej. Dejal je, da od leta 2005 do leta 2020 delež BDP za vzgojo in izobraževanje pada, in tako je Slovenija na tem področju pristala pod povprečjem držav OECD. Opozoril je, da bo v primeru, če bo šlo tako naprej, slovensko javno izobraževanje razpadlo. Kot težavo je izpostavil tudi nenaslavljanje socialnega statusa družin ter nestimulativne pogoje za poklic učitelja. Pri slednjem je opozoril na nerazdeljene štipendije za pedagoške programe. Izpostavil je še, da bi bilo bolje izobraženo prebivalstvo lahko primerjalna prednost našega gospodarstva, zato bi to moralo postati ena od prednostnih nalog države. Predstavil je enotni predlog sindikalne strani, da se v trenutno odprti sistemski Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja vnese spodnji prag deleža BDP, ki ga je potrebno nameniti za vzgojo in izobraževanje. Po razpravi je bil sprejet sklep, da se je ESS seznanil z Letnim poročilom o bralni pismenosti in poziva Vlado RS, da v sodelovanju s socialnimi partnerji oblikuje ukrepe, ki bodo zaustavili trend upadanja bralne pismenosti. ESS se je seznanil tudi s Poročilom o delu Strokovnega odbora ESS za področje financ in davčne zakonodaje ter sklenil, da bo razpravo o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o trošarinah nadaljeval v okviru Strokovnega odbora ESS za področje financ in davčne zakonodaje. Poleg tega je ESS opravil preliminarno razpravo o uskladitvi lestvice za odmero dohodnine in olajšav za leto 2025. ESS je sprejel tudi sklep, da soglaša, da Republika Slovenija na podlagi šestega odstavka 5. člena Direktive (EU) 2022/2041 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. oktobra 2022 o ustreznih minimalnih plačah v Evropski uniji imenuje Ekonomsko-socialni svet za posvetovalni organ, ki svetuje pristojnim organom o vprašanjih v zvezi z zakonsko določenimi minimalnimi plačami za namene te direktive. ESS je obravnaval tudi izvajanje Zakona o dolgotrajni oskrbi. Podpredsednica KSJS je v razpravi dejala, da ima zakon določena tveganja in nedoslednosti. Izrazila je skrb zaradi nizkega financiranja, in pri tem izpostavila, da imajo v nekaterih razvitih državah tudi do 4 % namenjene temu področju. Glede na to, da je bilo z implementacijo oskrbovalca družinskega člana kar nekaj težav, jo je zanimalo, koliko oseb še čaka na izdajo odločbe oziroma koliko časa je preteklo od vložitve vloge do izdaje odločbe. Vprašala je še, kdaj se bodo začeli postopki na CSD, če mora vstopna točka začeti delovati s 1. 1. 2025, ter katere profile so si zamislili za to delo. Po razpravi je ESS sprejel sklep o ustanovitvi Strokovnega odbora ESS za spremljanje izvajanja Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki bo deloval v skladu s 1. odstavkom 9. člena Pravil o delovanju Ekonomsko-socialnega sveta ter ob tem sklenil, da mora Ministrstvo za solidarno prihodnost socialnim partnerjem posredovati gradivo s širšo analizo vsaj 14 dni pred sestankom strokovnega odbora. Poleg tega se je ESS seznanil s poročilom Strokovnega odbora ESS za spremljanje prihajajočih sprememb v zdravstvenem sistemu ter po razpravi podprl Osnutek Zakona o pravici bolnikov po prebolelem raku in določenih drugih bolezni do enakega dostopa do zavarovanih in kreditnih produktov.

Na izredni seji, 2. 10. 2024, je ESS sprejel dogovor, da se koeficient za uskladitev olajšav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2025 določi v višini 100 % rasti povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji za mesec junij tekočega leta v primerjavi z mesecem junijem prejšnjega leta, po podatkih Statističnega urada RS, in tako znaša 1,052. Poleg tega se je ESS seznanil z osnutkom Srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta in izhodišči za prenovo Zakona o fiskalnem pravilu ter sklenil, da bo vsako leto obravnaval predlog poročila Srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta.

Na 355. seji, 11. 10. 2024, se je ESS seznanil s proračunskimi dokumenti in s Predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o trošarinah. ESS se je seznanil tudi z Izhodišči za pripravo Zakona o lastniški zadrugi delavcev in z Izhodišči sprememb zakona o osebni asistenci. ESS je sprejel tudi sklep, da podpira ratifikacijo konvencij Mednarodne organizacije dela o varnem in zdravem delovnem okolju (posledične spremembe), 2023 (št. 191) in o odpravi nasilja in nadlegovanja v svetu dela, 2019 (št. 190).

Na 356. seji, 8. 11. 2024, je ESS soglašal s spremembami in dopolnitvami Pokojninskega načrta poklicnega zavarovanja. Poleg tega se je ESS seznanil s Predlogom zakona o interventnih ukrepih za zagotavljanje toplote za prebivalstvo v Šaleški dolini ter pozval Ekonomsko-socialni odbor na področju energetike, da se pred sprejemom Zakona o interventnih ukrepih za zagotavljanje toplote za prebivalstvo v Šaleški dolini sestane v razširjeni obliki, kamor se povabi tudi socialne partnerje iz sestave Ekonomsko-socialnega sveta. ESS se je seznanil tudi z informacijo o izvajanju Načrta za okrevanje in odpornost. Po seznanitvi z informacijo glede procesa sprejemanja stalne krizne sheme skrajšanega delovnega časa pa je ESS sprejel sklep o ustanovitvi Pogajalske skupine ESS za pripravo stalne krizne sheme skrajšanega delovnega časa.

Na dopisni seji, 21. 11. - 25. 11. 2024, je ESS sprejel tri sklepe, in sicer: da se je seznanil s Predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lekarniški dejavnosti in predlog zakona podpira; da se je seznanil s Predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravilih in predlog zakona podpira; da se je seznanil s Predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZMEPIZ-1B) in predlog zakona podpira.

Na 357. redni seji, 6. 12. 2024, se je ESS seznanil Predlogom zakona o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga in sprejel sklep, da mu ne nasprotuje. ESS se je seznanil tudi z izhodišči za pripravo Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o skladnem regionalnem razvoju in Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj naložil, da izhodišča dopolni z vlogo socialnih partnerjev in pripombe socialnih partnerjev podane na seji upošteva v največji možni meri. Poleg tega se je ESS seznanil z osnutkom Predloga zakona o osebni asistenci in sprejel sklep o ustanovitvi pogajalske skupine ESS za njegovo pripravo. ESS se je seznanil tudi s Predlogom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem varstvu in pozval MDDSZ, da upošteva pripombe k členoma 69.a in 70.a, ki jih je podala sindikalna stran. ESS se je seznanil še s Predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih ter s Predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki ga je podprl. Poleg tega se je ESS seznanil z vmesnim poročilom Strokovnega odbora za delo in socialne zadeve za spremljanje prihajajočih sprememb v zdravstvenem sistemu o Predlogu zakona o medicinskih pripomočkih ter s poročilom Strokovnega odbora ESS za obravnavo Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti. ESS je spremembe Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti v 2., 18. in 19. členu podprl in pozval Vlado Republike Slovenije, da predlog Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti sprejme v nespremenjeni obliki in ga kot takega zagovarja v Državnem zboru Republike Slovenije. Ob obravnavi vmesnega poročila Strokovnega odbora ESS za spremljanje izvajanja Zakona o dolgotrajni oskrbi je ESS pozval Ministrstvo za solidarno prihodnost k doslednemu spoštovanju Pravil o delovanju Ekonomsko-socialnega sveta. ESS je še sklenil, da od Vlade RS zahteva, da Državni zbor obravnava novelo zakona o lekarniški dejavnosti v takšnem besedilu, kot je bilo sprejeto na seji ESS.

KSJS je v letu 2024 prejemala tudi vabila in sodelovala na sejah odborov Državnega zbora. Sej odborov DZ so se udeleževali predsednik, podpredsednica in strokovna sodelavka KSJS, ki so o razpravah in odločitvah odborov DZ obveščali predsedstvo.

 

2.    Sistem plač in kolektivna pogodba za javni sektor

Predsedstvo KSJS je na 1. dopisni seji (od 10. 1. do 12. 1. 2024) soglasno sprejelo sklepa, da KSJS pristopi k podpisu Aneksa št. 14 h Kolektivni pogodbi za javni sektor ter da pogajalska skupina KSJS pristopi k podpisu Izjave o stopnji usklajenosti besedila predloga Zakona o spremembi Zakona o sistemu plač v javnem sektorju.

KSJS je v sporočilu za javnost (12. 1. 2024) izrazila polno podporo zahtevi Sindikata delavcev v pravosodju (SDP), da Vlada RS plačno problematiko za vse javne uslužbence in funkcionarje uredi hkrati. KSJS je v sporočilu poudarila, da so javni uslužbenci v pravosodju del sodne veje oblasti, brez katerih le-ta svojih nalog ne bi mogla izvajati, da je treba tudi vrednotenje njihovega dela ustrezno korigirati, kar je ugotovljeno tudi v Beli knjigi o prenovi kariernega razvoja javnih uslužbencev v sodstvu.

KSJS je v sporočilu za javnost (16. 2. 2024) pozvala Vlado RS k takojšnjemu sklicu pogajanj in predstavitvi predloga za odpravo plačnih nesorazmerij. Ob tem je KSJS izpostavila, da bi morala vladna pogajalska skupina že na zadnjih pogajanjih, 30. 1. 2024, predstaviti predlog za odpravo plačnih nesorazmerij, vendar se to ni zgodilo. Vladna stran je takrat navedla, da imajo predlog sicer pripravljen, a da le-ta ni znotraj finančnih okvirjev, ki so si jih določili sami. KSJS je v sporočilu izpostavila, da bi se morala pogajanja o prenovi plačnega sistema in odpravi plačnih nesorazmerij v skladu s 6. točko Dogovora o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2022 in 2023 (Uradni list RS, št. 136/2022, z dne 25. 10. 2022), zaključiti do 30. 6. 2023, vendar smo osem mesecev po tem roku, kot vse kaže, na začetku. Poudarila je, da je ogorčenje med članstvom vse večje, saj je videti, da Vlada RS s svojo zavezo, da si želi pogajanj in skupnega dogovora o prenovi plačnega sistema v javnem sektorju, ne misli resno. Ob tem je KSJS izrazila prepričanje, da nov plačni sistem potrebujemo, saj obstoječi zaradi anomalij ni več stabilen ter poudarila, da mora biti prenovljeni plačni sistem za zaposlene stimulativen ter privlačen za mlade strokovnjake in strokovnjakinje, ki jih javni sektor nujno potrebuje. Le tako bo mogoče ohraniti kakovost javnih storitev, slednja pa bi morala biti osrednji cilj reforme, saj je v interesu vseh državljank in državljanov. Na koncu sporočila je KSJS izrazila pričakovanje, da bo vladna stran takoj sklicala pogajanja z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja in na njih predstavila predlog odprave plačnih nesorazmerij ter znesek izplačila regresa za letni dopust za leto 2024.

Predsedstvo KSJS je na februarski seji (29. 2. 2024) sprejelo predlog stališč KSJS v zvezi z vladnim predlogom prehoda na novo plačno lestvico in predlogom ukrepov za povečanje učinkovitosti javnega sektorja:

-        edina sprejemljiva je varianta A plačne lestvice, torej tista, v kateri je prvi plačni razred enak višini minimalne plače v tekočem letu (2024);

-        razmerje med najnižjo in najvišjo plačo ni nujno fiksirano na 1:7. V razmislek dajemo možnost črtanja nekaj vrhnjih PR, tako da se približamo razmerju 1:6. Na ta način ohranimo temeljno izhodišče, da je 1. PR enak minimalni plači in razmak med plačnimi razredi v višini 3%.

-        začetek prehoda in odprave nesorazmerij: najkasneje s 1. 1. 2025;

-        konec prehoda in v celoti odpravljena nesorazmerja: najkasneje do konca mandata te vlade (1. 6. 2026);

-        nasprotujemo zamrznitvi usklajevanja vrednosti PR, saj bi to pomenilo takojšen odstop od temeljnega izhodišča za prenovo plačnega sistema (1. PR enak minimalni plači). Poleg tega lahko neusklajevanje vrednosti PR bistveno zmanjša ali celo izniči učinek rasti plač zaradi odprave nesorazmerij.

-        vladni predlog odprave nesorazmerij v osnovnih plačah je nepopoln, saj v poslanem predlogu manjkajo delovna mesta današnje plačne skupine J;

-        dogovorjeno je, da postanejo DM J nove plačne podskupine pri vseh plačnih skupinah (razen A in B) ter da se o njih pogaja v okviru vsakega stebra, hkrati z ostalimi DM po stebrih;

-        pričakujemo natančno razdelan izračun finančnih posledic, iz katerega bo razvidno, kaj je pri izračunu upoštevano in kako je vladna stran prišla do 1,3 mrd. eur;

-        finančne posledice naj se izračunavajo sproti tako, da bo jasno, koliko »težak« je posamezen paket predlogov (in vsi elementi tega paketa: odprava nesorazmerij, uskladitev, dinamika, upočasnjeno napredovanje in manjši razmaki med PR…);

-        opozarjamo, da v dogovoru o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v JS za leti 2022 in 2023 niso predvideni nikakršni varčevalni ukrepi.

Predsedstvo KSJS je na marčni seji (29. 3. 2024) potrdilo izhodišča KSJS za nadaljevanje pogajanj o prenovi plačnega sistema javnega sektorja in o odpravi plačnih nesorazmerij, in sicer:

-        usklajevanje vrednosti plačnih razredov nove plačne lestvice se od začetka odprave plačnih nesorazmerij (1. 1. 2025) do konca prehoda na nov plačni sistem izvaja tako, da se plačna lestvica uskladi za razliko med dejansko inflacijo in 1,5%, po zaključku prehodnega obdobja pa se vrednost plačnih razredov usklajuje na način kot bo določen v novem plačnem zakonu;

-        vladni predlog 5-letnega obdobja za prehod na nov sistem in odpravo nesorazmerij je za sindikalno stran nesprejemljiv - vztrajamo, da se prehodno obdobje zaključi do 1. 6. 2026;

-        odprava nesorazmerij v osnovnih plačah se izvede v nominalnih zneskih, saj na ta način t. i. spodnji tretjini zagotovimo relativno boljši in bolj pravičen prehod;

-        o poenotenju splošnih kriterijev za letni dopust smo se pripravljeni pogovarjati šele potem, ko bo jasno stanje glede odprave nesorazmerij v osnovnih plačah, vendar ne iz izhodišča, da se gre pri vsakem od kriterijev na minimum, ki je določen v posamezni kolektivni pogodbi;

-        o specifičnih kriterijih za letni dopust se lahko dogovarja samo v okviru posameznih stebrov, če je tak dogovor sprejet na stebrnih pogajanjih.

Vodje pogajalskih skupin vlade, KSJS in druge sindikalne skupine so 17. 7 2024 podpisali pregled stanja na področju prenove plačnega sistema javnega sektorja.

V pregledu stanja so bile kot še neusklajene navedene naslednje določbe predloga ZSTSPJS: poimenovanje novih plačnih podskupin; črtanje pravniškega državnega izpita in specializacije v zdravstvu; obveznost porabe sredstev za del plače za delovno uspešnost; dodatek za mentorstvo; dodatek za dvojezičnost; določanje novega plačnega stebra javnega reda in varnosti; pogoji za opravljanje stalne pripravljenosti in dela preko polnega delovnega časa v primeru, ko javni uslužbenec plače skupine B opravlja delo tudi na drugem delovnem mestu; višina delovne uspešnosti javnega uslužbenca plačne skupine; uvrščanje delovnih mest in nazivov z drugimi akti; odreditev učne in pedagoške obveznosti; prehodne določb. Kot neusklajeni so bili opredeljeni tudi predlogi sindikalne strani glede določanja novih dodatkov za prepovedi in omejitve in dodatka za pravniški državni izpit.

V zvezi z novo plačno lestvico so bili v pregledu stanja kot usklajeni navedeni: začetek uporabe s 1. 1. 2025; način prevedbe plačnih razredov obstoječih delovnih mest in nazivov; varovalka, ki zagotavlja, da ob vstopu v nov plačni sistem in tudi v naprej noben javni uslužbenec ne bo imel osnovne plače, ki bi bila nižja od minimalne plače; preverjanje ustreznosti razmerja med minimalno plačo in vrednostjo prvega plačnega razreda vsaka 4 leta; usklajevanje plačne lestvice v novem sistemu, z varovalko, da se vrednosti plačnih razredov plačne lestvice uskladijo najmanj v višini 80 odstotkov rasti cen življenjskih potrebščin; plačna lestvica se prvič redno uskladi v letu 2029.

V zvezi s sklepanjem in veljavnostjo KPJS (kvorum) so bile kot usklajene navedene vse določbe predloga ZSTSPJS, razen določb glede: upravičenosti do uveljavljanja antikvoruma; določitve podatkov, ki so podlaga za ugotavljanje števila članstva; naknadnega pristopa h kolektivnim pogodbam. Usklajeno je bilo, da se določbe glede sklepanja in veljavnosti KPJS začnejo uporabljati z dnem začetka uporabe ZSTSPJS, do takrat se za sklepanje KPJS uporabljajo določbe 42. člena ZSPJS. Kot usklajeni so bili v pregledu stanja navedeni tudi način in roki pridobitve pravice do izplačila višjih plač javnim uslužbencem iz naslova prehoda na novo plačno lestvico v novem plačnem sistemu, iz naslova novih uvrstitev delovnih mest, nazivov in funkcij v plačne razrede zaradi odprave nesorazmerij v osnovnih plačah in iz naslova usklajevanja plačne lestvice v prehodnem obdobju, ter usklajevanje vrednosti plačnih razredov plačne lestvice v prehodnem obdobju.

V pregledu stanja so bile kot še neusklajene opredeljene naslednje določbe predloga nove KPJS: primerljivost uvrstitev delovnih mest in nazivov v plačne razrede; dodatek za mentorstvo; predlog sindikalne strani glede določitve dodatka za PDI; predlog vladne strani glede določitve dodatka za posebne pogoje dela v Uradu Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov; dodatek za nevarnost v času razglašene epidemije in epizootije; dodatek za izmensko delo; dodatek za delo po posebnem razporedu; dodatek za delo preko polnega delovnega časa; predlog sindikalne strani glede določanja novih dodatkov za prepovedi in omejitve.

V pregledu stanja je bila kot usklajena navedena sprememba kriterija starosti za letni dopust v javnem sektorju in sicer na način, da se javnemu uslužbencu, ki je dopolnil 55 let, letni dopust poveča za 5 dni, s tem, da se v prehodnem obdobju za odmero 5 dni letnega dopusta po kriteriju starosti upošteva dopolnjena starost javnega uslužbenca v posameznem letu, in sicer: leta 2025 in 2026 - 51 let, leta 2027 in 2028 - 52 let, leta 2029 - 53 let in leta 2030 - 54 let.

Na ravni pogajalski skupin je bilo tudi dogovorjeno, da se bodo pogajanja o neusklajenih vsebinah nadaljevala na ravni pogajalske komisije in po stebrih, ter da bo ob zaključku pogajanj podpisan Dogovor o uveljavitvi novega sistema plač v javnem sektorju ter usklajenosti bistvenih elementov prenove plačnega sistema in odprave plačnih nesorazmerij.

Predsedstvo KSJS se je na avgustovski seji (28. 8. 2024) seznanilo z rezultati dotedanjih pogajanj po posameznih plačnih stebrih ter sklenilo, da se bodo sindikati, člani KSJS, sproti obveščali o nadaljnjem poteku pogajanj. Predsedstvo se je opredelilo tudi do večine še odprtih vprašanj ZSTSPJS in KPJS ter sklenilo, da bodo preostala še odprta vprašanja obravnavana na delovni skupini KSJS. Poleg tega je predsedstvo sklenilo, da se na delovni skupini za usklajevanje besedila ZSTSPJS preveri pripravljenost vladne strani za ureditev pravice do odklopa tudi v KPND.

Predsedstvo KSJS je na 2. dopisni seji (od 24. 9. do 25. 9. 2024) sprejelo sklep, da KSJS pristopi k podpisu Izjave o stopnji usklajenosti besedila predloga Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju.

Na 3. dopisni seji (od 15. 10. do 18. 10. 2024) pa je Predsedstvo KSJS sprejelo sklep, da KSJS pristopi k podpisu Dogovora o začetku uporabe Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju.

Predsedstvo KSJS se je na novembrski seji (13. 11. 2024) seznanilo z rezultati pogajanj o odpravi plačnih nesorazmerij po posameznih plačnih stebrih ter sprejelo sklep, da KSJS na MJU pošlje poziv, da se vsem reprezentativnim sindikatom javnega sektorja hkrati z vabilom na podpis aktov za uresničitev prenove plačnega sistema posreduje vse končne predloge dokumentov. Poleg tega je predsedstvo sklenilo, da KSJS pristopi k podpisu Dogovora o prenovi sistema plač in novih uvrstitvah delovnih mest in nazivov v javnem sektorju ter Kolektivne pogodbe za javni sektor. Predsedstvo je sprejelo tudi sklep, da podpira besedilo Aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji, usklajeno na skupni delovni skupini vlade in sindikatov JS.

Predsednik KSJS je v nagovoru ob podpisu dokumentov za uveljavitev plačne reforme v javnem sektorju (15. 11. 2024) kot dva največja dosežka prenove plačnega sistema izpostavil dejstvo, da bo po novem osnovna plača vsakega javnega uslužbenca najmanj v višini minimalne plače in vsakoletno obvezno uskladitev plačne lestvice z inflacijo, ki bo v veliki meri zagotavljalo ohranjanje realne vrednosti plač. Poudaril je, da smo predstavniki zaposlenih realno vplivali na končni rezultat pogajanj in da je bila tudi vladna stran pripravljena prehoditi dolgo pot od svojih izhodišč, ki jih je podala pred dvema letoma. S tem smo potrdili, da v Sloveniji prakticiramo participativno demokracijo, ki jo predpostavljajo ustanovni dokumenti Evropske unije, in da to pred menjavo oblasti ni bilo več samoumevno.

Na decembrski seji (16. 12. 2024), je predsedstvo KSJS imenovalo predstavnike KSJS v delovno skupino za spremljanje izvajanja novega plačnega sistema. Dogovorjeno je bilo tudi, da bo predsedstvo na naslednji seji opravilo razpravo o možnem povečevanju razlik v pravicah med člani in nečlani sindikatov ter da so sindikati pozvani, da naj s tem v zvezi posredujejo svoje morebitne predloge.

 

3. Pogoji dela, socialna varnost, enake možnosti za vse

KSJS je v sporočilu za javnost (6. 2. 2024) izrazila polno podporo zaposlenim v ljubljanskih vrtcih ter SVIZ-u, ki je začel z zbiranjem podpisov proti ustanovitvi megavrtca v Ljubljani. V sporočilu je zapisala, da v KSJS z začudenjem in neodobravanjem spremljajo poskus ustanovitve megavrtca v Ljubljani, s katerim želi mestna oblast zdajšnjih 23 samostojnih javnih vrtcev na območju MOL, združiti v en konglomerat, ki bi imel več kot 2.600 zaposlenih in več kot 13.000 vključenih otrok. Tak eksperiment bi bil unikum v Sloveniji – pa tudi mednarodno gledano – česar ne podpirata niti stroka niti obstoječa zakonodaja. KSJS je mestno oblast pozvala, da naj ne nadaljuje z ustanavljanjem megavrtca, temveč naj nadgrajuje pogoje za izvajanje kakovostnega vzgojno-izobraževalnega poslanstva, ki ga samostojni vrtci uspešno opravljajo.

Predsedstvo KSJS je na februarski seji (29. 2. 2024) sprejelo stališča v zvezi s Predlogom sprememb in dopolnitev Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti. Poleg tega je predsedstvo sklenilo, da bo KSJS na sestanku sindikalnih central v četrtek, 7. 3. 2024, predlagala, da se na vlado posreduje zahteva po aktivaciji delovanja ESS in po opustitvi prakse dvostranskega usklajevanja predlogov zakonov in ostalih aktov, ki morajo biti predmet tripartitnega usklajevanja na ESS ter sistemsko - normativno ureditev delovanja ESS. Poleg tega je predsedstvo potrdilo pripombe k Predlogu Zakona o javnih uslužbencih, ki so bile predstavljene na seji.

KSJS in ostale sindikalne centrale so na skupni novinarski konferenci (11.3.2024), izrazile ogorčenje nad ogorčene nad vladnim načinom spreminjanja evidentiranja delovnega časa. Izpostavile so, da je bil namen vladne novele zakona vzpostavitev učinkovitega nadzora na področju 40-urnega delovnika, odmorov in počitkov in drugih pravic, ki jih delavcem zagotavlja Zakon o delovnih razmerjih. Zato so poudarile, da je za sindikate nesprejemljivo stališče, ki ga zagovarjajo delodajalci in MDDSZ, da bi vodenje točnih ur prihodov, odhodov in odmora veljalo le za kršitelje. Inšpektorat za delo namreč že več let opozarja, da brez ustreznih evidenc nadzor ni mogoč in da kršiteljev posledično ni mogoče kaznovati. Izpostavile so še, da je ministrstvo pripravilo spremembe zakona brez posvetovanja s sindikati, očitno v okviru delovne skupine za odpravljanje administrativnih ovir, v kateri sodelujejo zgolj delodajalske organizacije, ki so julija lani izstopile iz Ekonomsko-socialnega sveta. Poudarile so, da so se v primeru, če bodo spremembe zakona sprejete, pripravljene obrniti tudi na Sodišče EU.

KSJS je skupaj z ostalimi sindikalnimi centralami (19. 3. 2024) na predsednika Vlade RS naslovila odprto pismo glede obnovitve socialnega dialoga v okviru ESS. V pismu so ga sindikalne centrale pozvale da zagotovi pogoje, da se bodo vse spremembe zakonodaje oblikovale in obravnavale znotraj ESS, ob spoštovanju Pravil o delovanju ESS ter Resolucije o normativni dejavnosti. Kakor tudi, da se konča s prakso, katero trenutno dopušča Vlada RS in posamična ministrstva znotraj nje, ki onemogoča učinkovit socialni dialog. Predsednika vlade so ob tem opozorile, da je pred Slovenijo vrsta reform in priprava dokumentov, ki bodo imeli pomembne posledice za razvoj in delovanje države ter njenih prebivalk in prebivalcev na srednji in dolgi rok. Številnim se je vlada zavezala v Načrtu za okrevanje in odpornost. Nekatere bo Slovenija pripravljala v okviru Evropskega semestra in novih fiskalnih pravil, čaka nas tudi implementacija pomembnih evropskih direktiv. Sindikalne centrale so poudarile, da si ne predstavljajo uspešnih, sprejemljivih in učinkovitih rešitev brez enakopravnega socialnega dialoga v okviru ESS, z zadostnim časom za iskanje skupnih rešitev ter opozorile, da so enostransko, na silo in mimo dialoga sprejete rešitve že v preteklosti doživele klavrno usodo na referendumih in preko razveljavitvenih odločb Ustavnega sodišča.

KSJS je skupaj z ostalimi sindikalnimi centralami na MDDSZ naslovila dopis (3. 4. 2024), s katerim so ministrstvu sporočile, da predlagane spremembe 18. člena Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV) ne podpirajo, in da se prav tudi ne strinjajo s predlogom novega 19.č člena ZEPDSV in ga v celoti zavračajo. Sindikalne centrale so v zvezi z črtanjem tč. 9, 18. člena ZEPDSV poudarile, da na žalost še vedno obstajajo delodajalci, pri katerih je odmor med delovnim časom, zaradi slabe organizacije delovnega procesa, izredno težko koristiti. Glede na navedeno ter upoštevajoč, da je odmor med delovnim časom pravica zaposlenega, so predlagale, da se tč. 9 ne črta, ampak naj se spremeni tako, da se glasi: »ali je delavcu zagotovljena možnost izrabe odmora med delovnim časom«. V zvezi s podanim predlogom novega 19. č člena ZEPDSV pa so sindikalne centrale opozorile, da z njim ne bo zagotovljen učinkovit nadzor nad spoštovanjem pravic delavcev kot jasno in nedvoumno izhaja iz Direktive 2003/88/ES, z dne 4. 11. 2003, o določenih vidikih organizacije delovnega časa ter sodbe Sodišča EU s št.C55/18, z dne 14. 5. 2019, da morajo države članice vzpostaviti sistem, ki bo zagotovil spoštovanje minimalnega časa počitka in preprečil vsako preseganje najdaljšega tedenskega delovnega časa. Prav tako iz omenjene sodbe izhaja, da nacionalna ureditev (t. j. primarno na zakonski ravni), ki ne določa obveznosti uporabe instrumenta, ki omogoča objektivno in zanesljivo ugotovitev števila opravljenih delovnih ur, ne zagotavlja dejanskega uresničevanja pravic iz omenjene direktive ter iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.. Poleg tega so sindikalne centrale navedle, da je obstoječa ureditev, ki se nanaša na beleženje prihoda in odhoda z dela, po izrecnih navedbah Inšpektorata RS za delo, ustrezna ter da slednji ne vidi potrebe po spremembi le-te. V kolikor pa ministrstvo vztraja pri spremembi beleženja časa prihoda in odhoda z dela, mora predlagati takšno alternativno rešitev, ki bo zagotavljala objektivno in zanesljivo ugotovitev števila opravljenih delovnih ur in s tem učinkovit nadzor Inšpektorata RS za delo.

KSJS je v sporočilu za javnost (11. 4. 2024) izrazila solidarnostno podporo aktivnostim Sindikata delavcev trgovine Slovenije ob nezakoniti odpovedi pogodbe o zaposlitvi njihovi sindikalni zaupnici v podjetju Nama IN. V sporočilu je navedla, da v KSJS že dlje časa opozarjamo, da se nekateri delodajalci poslužujejo ukrepov kot sta opozorilo pred odpovedjo in odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov zato, da šikanirajo in disciplinirajo zaposlene ter onemogočajo delo sindikalnih zaupnic in zaupnikov. Zato so bile več kot nujne zadnje spremembe Zakona o delovnih razmerjih, ki so povečale varstvo sindikalnih zaupnic in zaupnikov ter delavk in delavcev na splošno. Vsak izrek odpovedi delovnega razmerja sindikalnemu zaupniku ali zaupnici ali nezakonita odpoved kateremu koli delavcu ali delavki – neodvisno od tega, v kateri organizaciji se zgodi – sam po sebi kliče k strnitvi sindikalnih vrst in enotni solidarnosti. KSJS se bo tudi v prihodnje odločno postavila za vsakega sindikalnega zaupnika in za vsakega protizakonito in krivično odpuščenega delavca ali delavko ter se zavzemala za zakonske rešitve, ki bodo preprečevale tovrstno samovoljo delodajalcev.

KSJS je skupaj z ostalimi sindikalnimi centralami (18. 4. 2024) na ministrico za zdravje naslovila dopis, v katerem so jo sindikalne centrale opozorile, da so na portalu eDemokracija zasledile nov predlog Zakona o digitalizaciji v zdravstvu, ki bi moral biti, v skladu s Pravili o delovanju ESS, predmet usklajevanja s socialnimi partnerji. Ob tem so izpostavile, da so tako javno, kot tudi v pogovorih s predstavniki vlade večkrat poudarile, da si v reprezentativnih sindikalnih centralah želijo čimprejšnjega ponovnega začetka delovanja ESS, ki je pravo mesto za obravnavo predmetnega predloga zakona. Izrazile so upanje, da bo do ponovnega delovanja ESS prišlo čim prej in opozorile, da trenutno stanje ESS na noben način ne sme biti razlog za to, da se ne vodi socialni dialog o vsebinah, ki bi jih moral obravnavati ESS. Hkrati so izrazile pričakovanje, da bo ministrica socialne partnerje kot enakopravne partnerje nemudoma vključila v usklajevanje predloga Zakona o digitalizaciji, ter da enako pričakujejo tudi glede ostalih morebitnih zakonskih predlogov, za katere je bilo iz ministričinega izvajanja na skupščini Zavoda za zdravstveno zavarovanje razumeti, da so v pripravi na Ministrstvu za zdravje, zlasti Zakon o zdravstveni dejavnosti in Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.

KSJS je v sporočilu za javnost (24. 4. 2024) objavila, da se pridružuje evropski državljanski pobudi My Voice, My Choice: za varen in dostopen splav. V sporočilu je zapisala, da smo sindikati v naši zgodovini veliko izborili. Vedno se postavimo na stran šibkejših, ne le, ko gre za delavske pravice, ampak tudi za druge temeljne pravice, med katere sodijo reproduktivne pravice. Leta 1991 smo se odločno postavili za vpis pravice do splava v slovensko Ustavo. Lani smo ponovno stopili skupaj in zagotovili, da je pravica do splava v celoti financirana iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. In sedaj je pred nami nova naloga, in sicer, da EU zaščiti pravico do splava za vse, ki zaradi kakršnega koli razloga do njega še vedno nimajo dostopa. Zato je KSJS člane sindikatov pozvala, da oddajo. podpis v znak solidarnosti za varen in dostopen splav za vse.

Predsedstvo KSJS je na avgustovski seji (28. 8. 2024) potrdilo predlog Stališč KSJS glede Izhodišč Vlade RS za pripravo sprememb na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja v RS, in sicer:

-        pozdravljamo dejstvo, da vladna Izhodišča v precejšnjem delu upoštevajo Usklajena izhodišča za prenovo sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja v RS, ki jih je ESS soglasno sprejel na seji, dne 7. 7. 2017;

-        vztrajali bomo, da cilj »finančna vzdržnost sistema« ne bo prevladal nad ciljem »postopoma se doseže dostojna višina pokojnin z najnižjo nadomestitveno stopnjo 70%«;

-        potrebno je ohraniti vse »mehke ukrepe«, ki dajejo rezultate in zadnjih 10 let višajo upokojitveno starost brez dejanske spremembe upokojitvenih pogojev;

-        pripravljeni smo se pogovarjati tudi o podaljšanju pogoja upokojitvene starosti, a zgolj ob pogoju dviga nadomestitvene stopnje (odmernega odstotka) iz zdajšnjih 63,5% na 70%, kot to izhaja iz Usklajenih izhodišč, ter da se hkrati ohrani obstoječe ukrepe (nižanje starosti za vsakega otroka in služenje vojaškega roka ali dvig odmernega odstotka za to obdobje) in uveljavi nekatere nove, ki bodo omogočali znižanje upokojitvene starosti za vse tiste, ki so postali delovno aktivni že zgodaj (npr.: znižanje starostne meje za obdobje zavarovanja pred 22. letom);

-        ostro nasprotujemo kakršni koli možnosti podaljšanja pokojninske dobe iz zdajšnjih 40 let;

-        smiseln se nam zdi tudi predlog 80 : 90 : 100 – 80 % delovnega časa, 90 % plače, 100 % plačanih prispevkov;

-        ohrani naj se možnost upokojitve ob dopolnitvi 65 let, a ob pogoju doseženih najmanj 30 let pokojninske dobe;

-        podpiramo dvig vdovskih pokojnin;

-        pripravljeni smo se pogajati o spremembi zdajšnje »uskladitvene formule«, ki določa redno uskladitev pokojnin s 60 % rasti povprečne bruto plače in 40 % inflacije, vendar mora nova formula upoštevati tako delež rasti življenjskih stroškov kot tudi rast plač;

-        pozdravljamo namero vlade, da bo tudi invalidski del deležen sprememb in da bo poklicna rehabilitacija postala temeljna pravica iz invalidskega zavarovanja;

-        predpogoj za pogovore o daljšem referenčnem obdobju za izračun pokojninske osnove je dvig odmernega odstotka in veče število let odbitka (npr. 40 let z odbitkom 10 najslabših let), v vsakem primeru pa so nujno potrebni natančni izračuni, kako spremembe vplivajo na posamezne kategorije zavarovancev;

-        pričakujemo bolj natančne opredelitve posameznih institutov invalidskega zavarovanja ter ob predlogih tudi analize in dejanske podatke ter povezanost teh predlogov s predlaganimi spremembami zdravstvene zakonodaje;

-        podpiramo predloge, ki bodo stimulirali vključitev v dodatno pokojninsko zavarovanje (npr. davčne olajšave, dodatni viri financiranje, sheme, ipd.), vendar je temeljno stališče KSJS, da mora dostojno pokojnino zagotavljati prvi steber;

-        nasprotujemo urejanju dodatnega pokojninskega zavarovanja in poklicnega zavarovanja v posebnem zakonu, saj sta del pokojninskega sistema ter sta z obveznim pokojninskim zavarovanjem neposredno povezani in odvisni od njega;

-        strinjamo z uveljavitvijo načela »vsako delo šteje«, potrebno pa je natančno »upariti« vplačila in pravice ter primerjati razlike med »statusi« oziroma zavarovalnimi osnovami in podlagami;

-        podpiramo odstranitev zgornje meje prispevne osnove pri samozaposlenih, družbenikih in kmetih, saj le-ta predstavlja socialno kapico za te skupine, socialni kapici pa v KSJS dosledno nasprotujemo;

-        podpiramo izenačevanje višine prispevnih stopenj delavca in delodajalca, saj je bilo znižanje prispevne stopnje delodajalcev, ki je unikum v Evropi, sprejeto kot začasno, ta začasnost pa traja že skoraj 30 let;

-        podpiramo obremenitev drugih virov dohodkov oz. prihodkov posameznic in posameznikov, ki ne izvirajo iz dela, saj je v Sloveniji dohodkovna enakost v svetovnem vrhu, hkrati pa se premoženjska neenakost povečuje in je v popolnem nesorazmerju z »izenačenimi« dohodki;

-        podpiramo tudi vzpostavitev demografskega sklada kot dolgoročnega dodatnega vira pokojninske blagajne;

-        podpiramo poenostavitev pogojev za pridobitev varstvenega dodatka

-        podpiramo nadaljevanje podpornih ukrepov za višjo stopnjo delovne aktivnosti, saj je spodbujanje prostovoljnega ostajanja v aktivnem statusu najbolj učinkovit, ljudem prijazen in finančno pozitiven način podaljševanja tako pokojninske dobe kot dosežene starosti ob upokojitvi.

KSJS je pred začetkom Blejskega strateškega foruma (30. 8. 2024) na vlado in ministrstvo za zunanje in evropske zadeve naslovila poseben javni poziv v zvezi z razmerami v Gazi. V pozivu je zapisala, da v KSJS z grozo spremljamo razmere v Gazi in na okupiranih ozemljih v Vzhodnem Jeruzalemu in na Zahodnem bregu, ki jih zaradi genocidnih dejanj preiskuje Meddržavno sodišče v Haagu. Poudarila je, da na kršitve človekovih pravic Palestincev in mednarodnega prava opozarjajo številne organizacije, med drugimi poročevalci Združenih narodov, vključno z generalnim sekretarjem ZN Antoniom Guterresem in Visokim komisarjem ZN za človekove pravice Volkerjem Türkom ter obsojajo napade izraelske vojske na civilno infrastrukturo in palestinske civiliste. Slovensko vlado in pristojna ministrstva je pozivala, da uporabijo vse ukrepe, ki so jim na voljo, da se zagotovi spoštovanje mednarodnega prava in človekovih pravic, vključno s pravicami do obveščenosti, varnosti, šolanja, zdravstvene oskrbe, svobode in enakopravnosti. To naj bo tudi njena osrednja zahteva na prihajajočem 19. Blejskem strateškem forumu z naslovom »Svet vzporednih realnosti«.

Predsedstvo KSJS je na novembrski seji (13. 11. 2024) podelilo članom pogajalske skupine KSJS za pripravo pokojninske reforme mandat, da na podlagi že sprejetih stališč KSJS in glavnih poudarkov iz razprave na seji predsedstva, v sodelovanju z ostalimi sindikalnimi predstavniki, oblikujejo sindikalni pogajalski predlog (paket) ključnih elementov pokojninske reforme. Poleg tega je predsedstvo članom Strokovnega odbora ESS za spremljanje prihajajočih sprememb v zdravstvenem sistemu in Strokovnega odbora ESS za spremljanje izvajanja Zakona o dolgotrajni oskrbi iz KSJS podelilo mandat za pogajanja, na podlagi dosedanjih stališč KSJS.

KSJS je 11. 12. 2024 na poslanke in poslance DZ naslovila javni poziv, k umiku člena o ugovoru vesti iz novele Zakona o lekarniški dejavnosti. Besedilo omenjenega zakona je bilo usklajeno na strokovnem odboru ESS, soglasno pa ga je potrdil ESS na dopisni seji. V soglasno usklajenem in potrjenem besedilu zakona ni bilo člena, ki bi kakorkoli urejal ugovor vesti za magistre farmacije niti ni bila nikoli v celotnem postopku usklajevanja izpostavljena namera Ministrstva za zdravje, da naj bi se ta vsebina uredila z obravnavano novelo. S tem je Vlada RS kršila Pravila o delovanju ESS in v soglasno potrjen zakon vnesla dodaten člen, ki vsebinsko popolnoma odstopa od celotnega besedila. KSJS je v pozivu poslankam in poslancem poudarila, da je ugovor vesti institut, ki terja poglobljen razmislek in resno usklajevanje ter opozorila, da je nesprejemljivo, da bi se ljudem onemogočil dostop do zdravil ali, da bi se jih postavljalo v stisko v najranljivejših stanjih.

Na decembrski seji (16. 12. 2024), je predsedstvo KSJS potrdilo pogajalska izhodišča za posamezne elemente 1. paketa sprememb pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter dalo članom pogajalske skupine iz KSJS mandat za pogajanja in še sprejemljiva odstopanja, v skladu s smernicami predstavljenimi na seji. Sprejeta so bila naslednja pogajalska izhodišča:

-        osnova za odmero pokojnin 40-8 (najboljših 40 zaporednih let, izloči se najslabših 8);

-        odmerni odstotek 70 % za 40 let PD;

-        doda se nov upokojitveni pogoj 65 let starosti in 37 let PD;

-        zniževanje za zgodnje delo pred 22 letom starosti;

-        zniževanje starosti za skrb za otroke se ne spremeni, ostane v trajanju, kakor danes, najnižja starostna meja za Ž je nižja kot za M;

-        zniževanje starosti za služenje obveznega vojaškega roka ostane kot je, določi se izbirna možnost kot pri otrocih (se pravi opcija dodatnega odstotka pri odmeri na-mesto znižanja starosti);

-        usklajevanje pokojnin: 50 % INF, 50 % PP;

 

4. Sodelovanje v organih, projektih in sodelovanje z drugimi sindikalnimi organizacijami

KSJS je v letu 2024 preko svojih predstavnikov sodelovala v organih, ki vodijo socialni dialog in usklajujejo stališča o vseh pomembnih vprašanjih, ki zadevajo zaposlene v državi Sloveniji. V delu Državnega sveta RS je kot državni svetnik sodeloval predsednik KSJS Branimir Štrukelj. Predsednik, generalni sekretar in strokovna sodelavka KSJS so kot član in namestnika člana sodelovali na sejah ESS. Nadja Götz je kot članica sodelovala v Evropskem ekonomskem in socialnem odboru in v Svetu Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. V skupščini Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) so kot člani sodelovali štirje predstavniki KSJS: Irena Ilešič Čujovič (predsednica Upravnega odbora ZZZS), Janez Turuk, Franci Frantar in Martina Vuk. Na predlog KSJS pa so kot člani območnih svetov ZZZS sodelovali: Matej Velenšek iz SZSVS v OE ZZZS Celje; Greta Vatovec iz SVIZ v OE ZZZS Koper; Magdalena Mustar Pečjak iz SVIZ v OE ZZZS Ljubljana; Boris Radosavljevič iz SVIZ v OE ZZZS Maribor; Darja Lehner Horvat iz SDP v OE ZZZS Murska Sobota; Anica Erjavec iz SVIZ v OE ZZZS Nova Gorica; Darja Hermonko iz SZSVS v OE ZZZS Ravne na Koroškem. V Svetu Zavoda RS za zaposlovanje pa je sodeloval generalni sekretar KSJS Bojan Hribar (predsednik Sveta ZRSZ).

V letu 2024 je 136 sodnikov porotnikov na delovnih in socialnih sodiščih svojo funkcijo opravljalo na predlog sindikatov, članov KSJS. Člani sindikatov KSJS pa so sodelovali še v drugih organih, in sicer v Uradniškem svetu RS, Nadzornem odboru Modre zavarovalnice, Odbor Krovnega pokojninskega sklada javnih uslužbencev, Odboru Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, Svetu za dostojno delo in socialne zadeve idr.

V letu 2024 se je nadaljevalo sodelovanje sindikalnih central. Sklicanih je bilo 9 sestankov tako imenovane koordinacije sindikalnih central, na katerih so bila oblikovana skupna stališča glede: sprememb in dopolnitev ZEPDSV; normativne ureditve delovanja ESS; aktivacije ESS; pogajanj o reformi pokojninskega sistema; sprememb zdravstvene zakonodaje; članstva v kolegiju ESS; prodaje SIC Radovljica, kandidature za direktorja ZZZS. Izvedena je bile tudi skupna novinarska konferenca sindikalnih central (11. 3. 2024), v znak protesta, zaradi vladnega načina spreminjanja evidentiranja delovnega časa.

KSJS je v letu 2024 skupaj z ZSSS in KSS Pergam ponovno sodelovala pri organizaciji in izvedbi tradicionalnega praznovanja delavskega praznika 1. maja na Rožniku v Ljubljani. Slavnostna govornica na prireditvi je bila v imenu KSJS predsednica SNS Alenka Potočnik.

Predstavniki KSJS so sodelovali na različnih dogodkih, ki so jih je organizirali različni državni organi, Vlada RS ali posamezna ministrstva, Državni svet RS, Ekonomsko-socialni svet, Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) in Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji. KSJS je med drugim sodelovala na: konferenci Obvladujmo spremljevalce sodobnega časa – sedenje, staranje in kronična bolečina na delovnem mestu, Brdo pri Kranju (31. 1. 2024); srečanju socialnih partnerjev z Evropsko komisijo – izvajanje NOO (7. 2. 2024); posvetu Strategija razvoja zdravstvene dejavnosti na primarni ravni, Brdo pri Kranju (4. 3. 2024); posvetu s predsednikom Inštituta Jacques Delors Enricom Letto – neodvisno poročilo o prihodnosti enotnega trga EU, Brdo pri Kranju (11. 3. 2024); okrogli mizi Zagovornika načela enakosti ob 1. maju (17. 4. 2024); srečanju Varuha človekovih pravic s sindikati (24. 4. 2024); srečanju socialnih partnerjev s komisarjem in kandidatom za predsednika Evropske komisije Nicolasom Schmitom (6. 6. 2024); konferenci Varnost in zdravje pri delu za vse, Brdo pri Kranju (11. 11. 2024).

KSJS je o svojem delovanju, sprejetih stališčih, sklepih in odločitvah redno obveščala sindikate, člane KSJS, preko sporočil medijem in z objavo vseh pomembnejših informacij o delovanju konfederacije in njenih temeljnih dokumentov na spletni strani pa je skrbela tudi za obveščanje javnosti.

 

Organizacijske in kadrovske zadeve

Predsedstvo KSJS je na marčni seji, dne 29. 3. 2024, sprejelo Poročilo o delovanju KSJS v letu 2023, potrdilo Pregled realizacije Finančnega načrta KSJS za leto 2023 ter sprejelo Poročilo o finančno-materialnem poslovanju v letu 2023, Finančni načrt KSJS za leto 2024 in Načrt dela KSJS za leto 2024.

Na marčni seji je predsedstvo potrdilo tudi predlog za organizacijo Team Building-a, ki je bil za zaposlene in funkcionarje sindikatov KSJS izveden 14. junija 2024, v Beli krajini, v organizaciji SNS.

Predsedstvo KSJS je na avgustovski seji (28. 8. 2024) ponovno imenovalo Ireno Ilešič Čujovič za podpredsednico KSJS, za dodatno namestnico člana Ekonomsko-socialnega sveta pa je imenovalo Martino Vuk. Predsedstvo je tudi sklenilo, da za članico Svetovalnega odbora za prosto gibanje delavcev v novem mandatnem obdobju ponovno predlaga Tjašo Škedelj, za članico Sveta za socialno ekonomijo v novem mandatnem obdobju pa ponovno Maruško Željeznov Seničar.

Na decembrski seji (16. 12. 2024), je predsedstvo KSJS imenovalo Bojana Hribarja za generalnega sekretarja KSJS do konca leta 2025, Martino Vuk pa za namestnico generalnega sekretarja KSJS, od 1. 1. 2025 naprej.

Predsedstvo KSJS je na 4. dopisni seji (od 19. 12. do 20. 12. 2024) soglasno sprejelo sklep, da na predlog IO SVIZ imenuje Nadjo Götz za kandidatko za članico EESO v mandatnem obdobju 2025 – 2030.

KSJS je od 24. 7. 2007 lastnica poslovnih prostorov v Domu sindikatov, na Dalmatinovi 4, v Ljubljani. Odločbo o vpisu etažne lastnine KSJS v zemljiško knjigo je Okrajno sodišče Ljubljana izdalo decembra 2019. KSJS je del poslovnih prostorov v Domu sindikatov, tako kot v preteklih letih, tudi v letu 2024 oddajala v najem. KSJS je bila v letu 2024 še vedno solastnica Sindikalnega izobraževalnega centra v Radovljici, ki je od septembra 2010 zaprt, vendar ga sindikalnim centralam, kljub kar nekaj poskusom, še ni uspelo prodati. KSJS je imela v letu 2024 z nepremičninami vrsto stroškov, kot so: stroški vzdrževanja, nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, nujni vzdrževalni stroški, stroški požarnega zavarovanja, plačilo davka od najemnin. Sredstva pridobljena od prodaje nepremičnin, katerih solastnik je bila KSJS, kakor tudi stroški nepremičnin, se vodijo na računu kot sredstva posebnega nepremičninskega sklada KSJS.

Sindikati, člani KSJS, so v letu 2024 ohranili število članov in obdržali organizacijsko strukturo, ki so jo zgradili v preteklih letih, zaposleni na KSJS pa so ostali v enaki kadrovski zasedbi.

 

Zaključek

Poročilo o delovanju KSJS zajema pregled in oceno najpomembnejših aktivnosti KSJS, ki so potekale v letu 2024. Podrobnejši pregled delovanja KSJS je mogoče razbrati iz zapisnikov, gradiv in številnih sporočil, ki so bila v letu 2024 posredovana članom KSJS oziroma so bila javno objavljena.

 

Bojan Hribar,

generalni sekretar

 

Opomba: Poročilo o delovanju KSJS v letu 2024 je bilo sprejeto na 19. redni seji predsedstva KSJS, dne 13. 3. 2025, v Ljubljani.