Uvod

 

Delovanje Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) v letu 2023 je temeljilo na Načrtu dela KSJS za leto 2023, ki je bil sprejet 8. 3. 2023, na 8. redni seji predsedstva KSJS. Podlaga za aktivnosti KSJS so bile naloge in usmeritve iz Programskih usmeritev KSJS za mandatno obdobje 2022 – 2026, ki so bile sprejete na 6. kongresu KSJS.

Leto 2023 so delovanje KSJS v veliki meri zaznamovala pogajanja prenovi plačnega sistema in odpravi plačnih nesorazmerij, ki so se začela 23. 1. 2023, z vladno predstavitvijo stanja in ključnih izzivov na področju plačnega sistema v javnem sektorju in predlogom dogovora o dinamiki usklajevanja sprememb plačnega sistema in odpravi plačnih nesorazmerij. Pogajanja se kljub temu, da je bilo sklicanih 20 sej pogajalske komisije in 25 sestankov delovne skupine za usklajevanje besedila Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, do konca leta niso zaključila, pač pa je 21. 12. 2023, po nekajkratnih več kot mesec dni dolgih prekinitvah, prišlo zgolj do parafiranja Dogovora o uskladitvi vrednosti plačnih razredov plačne lestvice in datumu izplačila regresa za letni dopust v letu 2024.

KSJS je v letu 2023 velik del aktivnosti namenila tudi vključevanju v sistemsko urejanje razmer v zdravstvu, ter pri tem vztrajala na stališču, da mora biti temeljna usmeritev vlade ter vseh odločevalcev pri načrtovanju zdravstvene reforme krepitev in utrjevanje javnega zdravstva. Hkrati je KSJS vseskozi podpirala ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in njegovo nadomestitev z vplačili v zdravstveno blagajno, ki se morajo v bližnji prihodnosti razlikovati po višini in temeljiti na prihodkih posameznika ter zahtevala uveljavitev sprememb, ki bodo preprečile odtekanje javnega denarja v žepe tistih, ki jim obstoječi sistem ustreza za lastno napajanje kot tudi pravo transparentnost in nadzor ter javno dostopen in konkreten prikaz toka denarja, ki ga vsi vplačujemo v zdravstveno blagajno.

Na delovanje KSJS v letu 2023 je v precejšnji meri vplivala tudi blokada delovanja Ekonomsko-socialnega sveta v drugi polovici leta s strani delodajalskih organizacij, ker naj bi šel, po njihovi oceni, Zakon o delovnih razmerjih v sprejem popolnoma mimo socialnega dialoga, čeprav so pogajanja o njem potekala celih deset mesecev.

Predsedstvo KSJS se je v letu 2023 sestalo na šestih rednih sejah. Na seji se je sestal tudi Odbor za nadzor finančno-materialnega poslovanja, ki je obravnaval Poročilo o delu in pregledal Poročilo o finančno-materialnem poslovanju KSJS. Na trinajstih sestankih se je sestala pogajalska skupina KSJS in usklajevala stališča glede prenove plačnega sistema javnega sektorja in odprave plačnih nesorazmerij. Delovna skupina KSJS za usklajevanje Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju je imela enajst sestankov, dvakrat pa se je sestala tudi delovna skupina KSJS za pripravo nove pokojninske zakonodaje.

 

Poročilo je pripravljeno po naslednjih programskih sklopih:

 

1.    Sodelovanje v odločanju na državni ravni

KSJS je aktivno sodelovala v odločanju na državni ravni, predvsem v okviru ESS, v njegovih strokovnih odborih in pogajalskih skupinah, v okviru Državnega sveta, na odborih Državnega zbora, v organih socialnega zavarovanja ter v organih nadzora dodatnega pokojninskega zavarovanja javnih uslužbencev.

Ekonomsko-socialni svet RS (ESS) je v letu 2023 deloval le do sredine meseca julija, ko so delodajalske organizacije iz njega izstopile. Kot razlog za izstop so navedle neustrezno vodenje socialnega dialoga na tripartitni ravni ter ponavljajoče kršenje Pravil o delovanju ESS s strani Vlade RS in pristojnih ministrstev.

Od januarja do julija 2023 se je ESS sestal na osmih rednih in treh izrednih sejah. Na sejah ESS, sta sodelovala predsednik in generalni sekretar KSJS, kot član in namestnik člana, na večini sej pa tudi podpredsednica KSJS in strokovno sodelavka. Na sejah so zastopali interese KSJS, s sprejetimi stališči in sklepi ESS pa so seznanjali predsedstvo KSJS. Predsednik KSJS je od septembra 2022 do 10. marca 2023 Ekonomsko-socialnemu svetu tudi predsedoval, kar je vpliv KSJS na oblikovanje stališč in sklepov ESS še dodatno okrepilo.

Na 344. seji ESS, 13. 1. 2023, se je ESS seznanil s Predlogom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. ESS se je seznanil tudi s Predlogom novele Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2S) ter sprejel sklep o ustanovitvi stalne Pogajalske skupine ESS za pripravo nove pokojninske zakonodaje. Poleg tega se je ESS seznanil s Poročilom o nadaljevanju aktivnosti Strategije razvoja in uporabe spretnosti za Slovenijo ter z Osnutkom Pravilnika o poklicnih boleznih.

Na 345. seji, 17. 2. 2023, se je ESS seznanil z analizo stanja slovenskega zdravstva in s koalicijskimi izhodišči za pripravo zdravstvene reforme ter pozval Ministrstvo za zdravje, da v najkrajšem možnem času vključi socialne partnerje v pripravo nadaljnjih korakov zdravstvene reforme. Podpredsednica KSJS je v razpravi spomnila na že imenovan Strokovni odbor ESS za spremljanje prihajajočih sprememb v zdravstvenem sistemu, ki naj bi bil vključen v oblikovanje zdravstvene reforme. Ocenila je, da zgolj digitalizacija pri urejanju zdravstvenih storitev ni dovolj, saj je potreben tudi nadzor nad vsebino dela. Zanimalo jo je, ali bo reforma izpeljana na račun košarice pravic pacientov ter ali bo javno zdravstvo urejeno kot sedaj prek javnih zdravstvenih zavodov oziroma koncesionarjev. Glede standardov in normativov pa jo je zanimalo, kako je zaveza, ki se nanaša na to področje, v skladu s stavkovnim sporazumom, ki so ga podpisali. Predsednik KSJS pa je opozoril, da bo KSJS reformo podprla, v kolikor bo lahko vplivala na pomembne odločitve glede financiranja in bo imela reforma za ključni cilj enako dostopnost do javnega zdravstva za vse državljane. Pri tem je poudaril, da si je potrebno vzeti čas za pogovore s socialnimi partnerji, da bi prišli do večinskega soglasja glede reforme. ESS se je v nadaljevanju seznanil tudi s predlaganimi spremembami Zakona o postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij in jih podprl.

Na 346. seji, 10. 3 2023, se je ESS seznanil z analizo mehanizmov v konkurenčnih državah na področju napotovanja delavcev ter sklenil, da bo MDDSZ še pred obravnavo Zakona o čezmejnem izvajanju storitev v Državnem zboru sklicalo sejo Strokovnega odbora ESS za pripravo rešitev na področju ohranjanja konkurenčnosti na področju čezmejnega izvajanja storitev. ESS se je seznanil tudi z analizo proizvodnih in prodajnih cen električne energije v republiki Sloveniji ter s spremembami Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev. ESS se je seznanil tudi z osnutkom Nacionalnega reformnega programa ter sklenil, da bodo ministrstva pristojna za posamezna vsebinska področja NRP sklicala usklajevalne sestanke s socialnimi partnerji.

Na izredni seji, 4. 4. 2023, se je ESS uvodoma seznanil s predlogom Zakona o zdravstvenem informacijskem sistemu. V razpravi je podpredsednica KSJS poudarila, da se digitalizacijo v zdravstvu lahko izpelje znotraj javnega sektorja in ne s podjetjem, ki ga želijo ustanoviti. Izpostavila je tudi, da pogreša pojasnilo, ali gre tudi za poenotenje informatizacije pri zdravstvenih izvajalcih ter navedla, da se strinja s sankcijami zaradi nepošiljanja podatkov. Izrazila je pričakovanje, da bodo o zakonu potekala usklajevanja. V nadaljevanju seje se je ESS seznanil še s predlogom Zakona o Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Sindikalna stran je v razpravi izpostavila vprašanje, koliko je predlog zakona, ki se obravnava, sploh relevanten. Pred sejo ESS je bilo namreč dostavljeno novo besedilo zakona, ki se v nekaterih delih vsebinsko zelo pomembno razlikuje. Ena od teh sprememb je, da lahko ZZZS, v kolikor ne more skleniti pogodb z izvajalci v javni mreži, le-te sklepa z izvajalci izven zdravstvene mreže. Zastavila je tudi vprašanje, zakaj se ministrstvo ni odločilo za spremembo ZZVZZ, ki že danes opredeljuje ZZZS. Sindikalna stran je ocenila, da predlog zakona posega v avtonomijo zavoda, saj so vse ključne odločitve zavoda pogojevane s soglasji, pri čemer bi imela vlada v vmesnem času, ko bi se menjali organi, pristojnosti sprejemati vse akte, ki jih sicer sprejema skupščina ZZZS. Sindikalna stran je opozorila, da se s predlogom zakona spreminjajo tudi razmerja v sestavi skupščine, pri čemer predstavniki določenih skupin celo izpadejo. Poleg tega predlog zakona ne daje odgovorov na vprašanja glede dolgotrajne oskrbe in družbe, ki bo skrbela za informatizacijo v zdravstvu. Podpredsednica KSJS je v razpravi opozorila na institut reprezentativnosti na sindikalni strani. Poudarila je, da so delavci, člani sindikatov, tudi aktivni zavarovanci, vprašanje pa je, koga reprezentira zveza pacientov. Izpostavila je tudi intervencijo vlade z uredbo namesto splošnega dogovora ter opozorila, da tak način ne pripomore k zaupanju in transparentnosti. Po razpravi je bil sprejet sklep o ustanovitvi Pogajalske skupine ESS za obravnavo Zakona o zdravstvenem informacijskem sistemu in Zakona o Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Na 347. seji, 7. 4. 2023, se je ESS uvodoma seznanil s poročilom o nadaljevanju aktivnosti glede digitalne pismenosti v Republiki Sloveniji in Slovenski digitalni koaliciji. V nadaljevanju seje se je ESS seznanil z drugim osnutkom Nacionalnega reformnega programa. Predsednik KSJS je v razpravi izpostavil, da je dokument po usklajevanju s socialnimi partnerji boljši. Menil je, da je v nekaterih delih bolje, da je dokument bolj odprt, saj s tem omogoča dodatno usklajevanje s socialnimi partnerji. Izpostavil je osnovno opredelitev koalicije glede prenove davčnega sistema in dejal, da v praksi ni jasno, pri čem smo, ko je govora o razbremenitvi dela in obremenitvi premoženja. ESS je obravnaval tudi predlog Zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o zavodih. Vladna stran je v razpravi izpostavila, da obstoječi zakon ne omogoča učinkovitega upravljanja javnih zavodov, zato ga dopolnjujejo z možnostjo, da lahko ustanovitelj poseže v delovanje sveta zavoda s tem, da mimo nedelujočega sveta imenuje novega direktorja ter z možnostjo začasnega imenovanja vršilca dolžnosti. Predsednik KSJS je v razpravi predlaganim spremembam zakona nasprotoval. Izpostavil je, da spremembe posegajo v samo bistvo delovanja javnih zavodov, ki so strukturirani tako, da pri odločitvah participirajo tisti, ki so pomembni za delovanje zavodov. Opozoril je, da predlagani zakon posega v vse javne zavode, ki delujejo v javnem sektorju. Navedel je, da jih je skoraj 1.000 zgolj na področju vzgoje in izobraževanja. Poudaril je, da gre za radikalno spremembo, saj je do sedaj politika ostajala pred vrati šol in vrtcev. Spomnil je, da so pri pretekli vladi ostro nastopili proti spremembi sestav sveta zavoda, ki je s krepitvijo vpliva ustanovitelja poskušala dodatno vplivati na izvolitev direktorjev. Predlagana sprememba je po njegovem mnenju še hujša in neposredno zanika, da imajo lahko starši in zaposleni še kakšno besedo. Opozoril je, da posamezni podsistemi ne delujejo tako kot v državni upravi. S predlagano spremembo bodo namreč z odstavitvijo direktorjev odstavili tudi strokovnega vodjo, saj ravnatelj nastopa v obeh vlogah. Po njegovem mnenju predstavlja ta sprememba velik korak v smeri, da bomo imeli direktorje, ki jim ne bo treba izpolnjevati določenih strokovnih kriterijev, temveč politične. Kot edino možno rešitev je navedel, da koalicija ugotovi, da ta predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo. V nasprotnem primeru bodo storili vse, kar je v njihovi moči, da bi preprečili uveljavitev tega zakona, vključno z zbiranjem podpisov za izvedbo naknadnega zakonodajnega referenduma, če bo to potrebno. Po razpravi je bil sprejet sklep, da sindikalna in delodajalska stran pozivata Vlado Republike Slovenije, da novelo Zakona o zavodih umakne iz zakonodajnega postopka oziroma pozivata poslanke in poslance v Državnem zboru k sprejemu sklepa, da novela Zakona o zavodih ni primerna za nadaljnjo obravnavo, vladna stran pa vztraja, da se zakonodajni postopek glede novele Zakona o zavodih nadaljuje.

Na 348. seji, 14. 4. 2023, se je ESS seznanil s Predlogom Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2024 do 2026 ter z Osnutkom Programa stabilnosti 2023. Predsednik KSJS je v razpravi navedel, da v tem trenutku še ni jasno, kakšno bo fiskalno pravilo. Zanimalo ga je tudi, ali različne ocene bonitetnih hiš nastajajo zaradi uporabe različnih metodologij ali gre za po vsebini različno vrednotenje. Izpostavil je tudi problematiko pomanjkanja kadra v javnem sektorju, ki mu ga, zaradi nekonkurenčnih plač, jemlje zasebni sektor.

Na 349. seji, 12. 5. 2023, se je ESS seznanil z izhodišči za vzpostavljanje sistema dolgotrajne oskrbe. Predsednik KSJS je v razpravi poudaril, da je najbolj pomembno, kdo in pod kakšnimi pogoji bo upravičen do dolgotrajne oskrbe ter na kakšen način bo zagotovljeno stabilno financiranje. Strokovna sodelavka KSJS pa je glede vzpostavitve pomoči na domu in drugih pravic opozorila, da so največji izziv kadri, ki jih že danes primanjkuje. Opozorila je, da pot denarnih prejemkov pri tem ni prava pot. Izpostavila je še vprašanje, ali so centri za socialno delo pripravljeni na to, da bodo enotne vstopne točke s 1. 5. 2024 delovale. Po razpravi je bil sprejet sklep o ustanovitvi Pogajalske skupine ESS za pripravo Predloga zakona o dolgotrajni oskrbi in interventnega zakona na področju kadrov v socialnem varstvu in zdravstvu pri izvajalcih socialnega varstva. V nadaljevanju seje se je ESS seznanil s Predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem varstvu. Strokovna sodelavka KSJS je v razpravi postavila vprašanje, zakaj zaposlovanje za določen čas, če so potrebe na teh področjih trajne. Zanimalo jo je tudi, zakaj so kadrovske štipendije namenjene samo za študente socialnega dela, ne pa tudi nekaterim drugim, kot so psihologi, klinični psihologi in logopedi, ki jih je tudi premalo. Po razpravi je bil sprejet sklep, da ESS podpira Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem varstvu.

Na izredni seji, 31. 5. 2023, se je ESS seznanil s poročilom Pogajalske skupine ESS za obravnavo Zakona o zdravstvenem informacijskem sistemu in Zakona o Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije v zvezi s predlogom Zakona o digitalizaciji zdravstva ter z gradivi, ki so bila do 30. 5. 2023 poslana za obravnavo na seji, ne pa tudi z gradivom, ki je bilo s strani Ministrstva za zdravje kot dopolnitev gradiva za sejo posredovano dne 31. 5. 2023 ob 00:40 uri. Predsednik KSJS je v razpravi poudaril, da KSJS podpira napore za digitalizacijo, in sicer ob pogojih, da bo vlada pripravljena prisluhniti opozorilom ter da bo ta zakon vpet v funkcijo utrjevanja javnega zdravstva in participacije socialnih partnerjev pri obvladovanju sistema. Glede gospodarske družbe, ki naj bi skrbela za kakovost in ustrezno distribucijo informacijskih rešitev ter telekomunikacijsko in strežniško infrastrukturo, je menil, da je argument ministrstva uničujoč za pogajanja o plačnem sistemu v javnem sektorju, saj vlada ne predlaga izboljšanj vrednotenja dela informatikov na primer na univerzah, šolah, ki ravno tako ne morejo delovati brez informatikov. Strokovna sodelavka KSJS pa se je navezala na finančne podatke v predstavitvi in dejala, da omenjeni d.o.o. ne bo deloval na trgu, njegova oblika delovanja pa je gospodarska družba. Potrebno bo videti, kako bo to (začetni 3 % in potem 6 %) videti v finančnem načrtu ZZZS že za prihodnje leto. Po razpravi je ESS sprejel sklep, da bo Ministrstvo za zdravje socialnim partnerjem poslalo čistopis predloga Zakona o digitalizaciji zdravstva.

Na 350. redni seji, 9. 6. 2023, se je ESS seznanil s Predlogom zakona o ureditvi nekaterih vprašanj v zvezi s prekrški, storjenimi v času veljavnosti ukrepov zaradi nalezljive bolezni covid-19., z mnenjem o predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali ter podprl prizadevanja Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da skupaj z deležniki predlagajo poslancem državnega zbora amandmaje, ki bi zagotovili, da ne bo posegov v neodvisnost inšpektorjev in v postopke inšpekcijskega nadzora ter da se jasno ločijo pristojnosti inšpektorjev in tako imenovanih pooblaščenih svetovalcev za zaščito živali. Poleg tega se je ESS seznanil z mnenjem o predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki ga je v DZ predložila skupina poslank in poslancev, prvopodpisani Borut Sajovic. Mnenje je predstavil državni sekretar Tadej Ostrc, ki je dejal, da predlog zakona dopolnilno zdravstveno zavarovanje nadomešča z obveznim zdravstvenim prispevkom, s čimer je financiranje zdravstvenih storitev v celoti zagotovljeno iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Izpostavil je, da vlada zakon podpira, da pa bi bilo glede na namen zakona nekatere določbe smiselno nadgraditi. V razpravi je strokovna sodelavka KSJS poudarila, da KSJS pozdravlja ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in podpira predlog zakona. Opozorila je, da KSJS ni najbolj navdušena nad uvajanjem enotnega nominalnega zneska za vse, saj si prizadeva za različno višino prispevka, in sicer glede na višino prihodka. Izrazila je pričakovanje, da je to zgolj prva faza in da se bo zakon v tem delu ponovno odprl tudi in bo uveljavljena t.i. gradacija. V nadaljevanju seje se je ESS med drugim seznanil tudi z vmesnim poročilom Pogajalske skupine ESS za pripravo novele Zakona o delovnih razmerjih (ZDR). V razpravi je strokovna sodelavka KSJS izpostavila, da je v poročilu MDDSZ korektno povzeto dogajanje. Navedla je, da je bila pogajalska skupina ustanovljena na seji ESS 23. 9. 2022, prva seja pogajalske skupine pa je potekla 9. 12. 2022, saj kljub tripartitno sprejetemu sklepu o ustanovitvi pogajalske skupine, delodajalska stran ni poslala imen svojih predstavnikov. Dejala je, da je bila prva seja pogajalske skupine na željo delodajalske strani namenjena izključno načinu delovanja pogajalske skupine in ne vsebini. Poleg tega so se na tej seji dogovorili tudi o rokih za posredovanje pripomb na gradivo ministrstva ter o roku za posredovanje morebitnih dodatnih vsebin, ki naj bi jih obravnavali v krogu pogajalske skupine v kolikor bo o tem doseženo soglasje vseh treh strani. Dogovorili so se tudi za datum naslednje seje. Izpostavila je, da je do dogovorjenega roka posredovala svoje gradivo samo sindikalna stran, dogovorjen datum naslednjega srečanja pa je bil kasneje prestavljen brez posvetovanja s sindikati, kljub temu pa so bili nato na drugi seji prisotni samo predstavniki sindikalne in vladne strani. Navedla je, da so v aprilu 2023, na tretji seji pogajalske skupine, ob prisotnosti tudi delodajalske strani začeli popolnoma od začetka, zato je mnenja, da glavni problem ni nastal pri zapisnikih, kot navajajo delodajalci. Ocenila je, da so te navedbe zgolj posledica tega, da pri delodajalcih očitno ni želje, da bi prišli do usklajenega predloga zakona. To je za sindikate zelo zaskrbljujoče, saj novela ZDR vsebuje ključne vsebinske rešitve za zaščito delavcev, ki so za sindikalno stran tako pomembne, da ne morejo pristati na to, da se jih v procesu usklajevanja spregleda in da gre zavoljo miru zakon naprej.

Izredne seje ESS, dne 4. 7. 2023, ki je bila namenjena obravnavi vodenje socialnega dialoga in kršitvi Pravil o delovanju Ekonomsko-socialnega sveta, se je udeležil tudi premier Robert Golob. V razpravi je delodajalska stran izpostavila, da opažajo težave z upoštevanjem Pravil o delovanju ESS. Navedli so, da je socialni dialog po njihovem mnenju prešel v socialni monolog, ki ne more biti tisto, kar država v bodoče potrebuje. Omenili so dva primera, pri katerih je prišlo po njihovem mnenju do kršitev pravil, in sicer pri Zakonu o delovnih razmerjih in pri Zakonu o dolgotrajni oskrbi. ZDR je šel po njihovi oceni naprej popolnoma mimo socialnega dialoga. Predsednik KSJS je v razpravi izpostavil, da nekateri ministri socialnega partnerstva ne razumejo kot integralni del postopka, po katerem se pride do sprejetja zakonov. Poudaril je, da socialno partnerstvo prispeva k dodatni stabilnosti in večji kredibilnosti vsega kar je sprejeto. Kot primer je navedel stabilnost skandinavskih demokracij, ki izrazito resno prakticirajo socialno partnerstvo. Opozoril je, da tudi sindikati in delodajalci nosijo odgovornost, vendar so oboji nosilci določenih parcialnih interesov, medtem ko mora vlada delovati v skupno dobro. Presenetilo ga je stališče delodajalske strani, da pri ZDR ni bilo socialnega dialoga, saj je trajal 10 mesecev, pri čemer so delodajalci najprej bojkotirali pogovor in na koncu uporabljali različna sredstva, da ne bi prišli do zaključkov. Poudaril je, da so bila pogajanja v okviru pogajalske skupine pripeljana do konca in izrazil pričakovanje, da bo vlada tisto, za kar so se na koncu dogovorili, realizirala. Predsednik Vlade dr. Robert Golob je v odzivu na razpravo navedel, da je socialni dialog nekaj, kar so si zadali kot zavezo cele vlade in koalicije ter kar izvajajo in verjamejo v to ves čas. Pri tem je priznal, da so včasih pri tem morda nekateri nespretni, drugim zmanjka časa, …. Izpostavil je, da so pri ZDO vezani na roke uveljavitve in spomnil, da je bil predlog zakona štirikrat obravnavan v okviru pogajalske skupine ESS. Izrazil je tudi presenečenje nad razpletom glede ZDR, saj je bilo že na prvi seji ESS, na kateri je sodeloval, za razumeti, da se socialni dialog izvaja v okviru pogajalskih skupin. Navedel je tudi, da nekatere ukrepe sprejema vlada, nekatere pa parlament. Opozoril je, da sta bila vsaj dva zakona, ki sta bila na seznamu delodajalcev v zvezi z nespoštovanjem socialnega dialoga s strani vlade, vložena s strani poslanskih skupin. Poudaril je, da Vlada lahko začne z usklajevanji teh zakonov šele po tem, ko so vloženi v parlamentarno proceduro. Ob tem je navedel, da to v ničemer ne zmanjšuje zaveze vlade, da bo socialni dialog maksimalno izvajala in če do sedaj temu ni bilo tako, to lahko popravijo. V zvezi z reformnimi prizadevanji je opozoril, da ima vsako reformno prizadevanje svojo časovnico, ki je velikokrat zapečatena tudi s strani Evropske komisije ter prosil je za zagotovitev prisotnosti socialnih partnerjev na pogajanjih, ki bodo morda bolj intenzivna. Po razpravi je ESS sprejel ugotovitveni sklep, da je socialni dialog ključen v postopku priprave in sprejemanja zakonodaje, ter da bodo dosedanje pomanjkljivosti v socialnem dialogu odpravljene s spoštovanjem Pravil o delovanju Ekonomsko-socialnega sveta v prihodnje.

Na 351. redni seji, 7. 7. 2023, je ESS sprejel sklep o soglasju s spremembami in dopolnitvami Pokojninskega načrta poklicnega zavarovanja. Poleg tega se je ESS seznanil z informacijo o izvajanju aktivnosti Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), ki jo je podala državna sekretarka mag. Saša Jazbec. Predsednik KSJS je v razpravi izpostavil predloge države za spremembo nekaterih časovnic in ukrepov. Zanimalo ga je, do kdaj je rok za potrditev teh predlogov s strani Evropske unije in pri tem izpostavil predlog za podaljšanje roka za uveljavitev plačnega sistema na konec junija 2024, pri čemer gre tudi za veliko finančno razsežnost. Poleg tega je vprašal, kako lahko sindikati kot zainteresirana civilna družba spremljajo izvajanje posameznih mejnikov oziroma ukrepov. Dejal je, da NOO vsebinsko diktira napačne stvari. Primer tega so kurikulumi, ki bi morali slediti določenemu nacionalnemu programu izobraževanja. Najprej bi moral imeti nacionalni program, potem pa nove kurikulume. Izpostavil je še, da ni znano, kdaj se bodo začela pogajanja o posameznem zakonu v okviru reforme, ki je v NOO navedena kot obvezujoča, ter kdaj in v katerem časovnem obdobju bodo s strani vlade ali države izvedene posamezne aktivnosti. Predlagal je, da se predlog o časovnih načrtih za socialni dialog o posameznih zakonih določi na naslednji seji ESS konec meseca avgusta. Po razpravi je ESS sprejel sklep, da bo Vlada RS do 25. 8. 2023 pripravila nabor zakonodajnih predlogov, ki so potrebni za implementacijo NOO in bodo predmet usklajevanja v socialnem dialogu s predvidenim časovnim okvirjem za socialni dialog.

20. 7. 2023 so delodajalske organizacije na predsednika Vlade RS in predsednika ESS naslovile pismo, v katerem so navedle, da izstopajo iz ESS, zaradi neustrezno vodenega socialnega dialoga na tripartitni ravni ter ponavljajočega kršenja Pravil o delovanju ESS s strani Vlade RS in pristojnih ministrstev.

KSJS je v letu 2023 prejemala tudi vabila in sodelovala na sejah odborov Državnega zbora. Sej odborov DZ so se udeleževali predsednik, podpredsednica in strokovna sodelavka KSJS, ki so o razpravah in odločitvah odborov DZ obveščali predsedstvo.

 

2.    Sistem plač in kolektivna pogodba za javni sektor

Predsedstvo KSJS je na januarski seji (23. 1. 2023) obravnavalo aktualno stanje na področju plač v javnem sektorju in sprejelo sklep, da bo v mesecu februarju organiziran posvet, na katerem bodo oblikovana skupna stališča KSJS glede sprememb plačnega sistema. Sprejeto je bilo tudi stališče, da naj usklajevanja o spremembah plačnega sistema in pogajanja o odpravi nesorazmerij v osnovnih plačah potekajo vzporedno, na rednih tedenskih sejah pogajalske komisije.

KSJS je v sporočilu za javnost (20. 2. 2023) demantirala izjavo predsednika Vlade RS, ki jo je podal na poslansko vprašanje, da so razmerje plač v javnem sektorju 1:7 zahtevali sindikati javnega sektorja. V sporočilu je KSJS zapisala, da ni navedenega razmerja nikoli predlagala, kaj šele, da bi ga zahtevala ter da gre ravno nasprotno, za predlog vladne pogajalske skupine v okviru predstavitve vladnih izhodišč za prenovo plačnega sistema javnega sektorja, ki so bila sindikatom uradno predstavljena 9. 2. 2023. Poleg tega je KSJS v sporočilu podprla predlog, da naj bo najnižji plačni razred enak minimalni plači, ki ga sama že vseskozi zagovarja ter opozorila, da bi bila po vladnem predlogu velika večina delovnih mest (tudi večina v VII TR) razporejena do sredine nove plačne lestvice, zgolj elitna peščica (funkcionarji in nekateri izbrani javni uslužbenci) pa pri vrhu, s čimer se KSJS nikakor ne more strinjati, zato je izrazila pričakovanje, da se bodo razmerja med plačnimi razredi skozi pogajanja ustrezno uredila.

KSJS je v sporočilu za javnost (24. 2. 2023) izpostavila, da vladna izhodišča anomalij sedanjega plačnega sistema ne odpravljajo, temveč jih legalizirajo. Navedla je, da pripravljavci izhodišč v uvodu ponovijo znana dejstva, ki so pripeljala do anomalij v obstoječem plačnem sistemu: različni pogoji napredovanja v nazive; različna struktura in obseg delovnih mest, ki je omogočila - prek premeščanj - povečevati razlike pri povprečnih plačah v posameznih podskupinah zaposlenih; neupoštevanje orientacijskih delovnih mest; sklepanje parcialnih dogovorov; obvodi plačnega sistema z določanjem delov plač v področni zakonodaji. Predlagana izhodišča pa navedenih anomalij ne odpravljajo, temveč jih legalizirajo, saj naj bi postale »specifičnosti v posameznih plačnih stebrih«. V sporočilu je poudarjeno, da je v izhodiščih povsem odsoten razmislek o učinkovitosti plačnega sistema, ki bi bil tudi v funkciji doseganja kakovosti in dostopnosti javnih storitev. Povsem odsotno je tudi ključno vprašanje motiviranosti javnih uslužbenk in uslužbencev za dobro delo in celo motiviranosti, da sploh ostanejo v javnem sektorju ali da se v njem zaposlijo. Za začetek je namreč napovedana: triletna zamrznitev napredovanj in izplačila delovne uspešnosti; nižja izdatnost napredovanj, zaradi zmanjšanja razkorakov med plačnimi razredi; prenašanje anomalij, ki so pripeljale do izrazito neenakega gibanja povprečnih plač v posameznih plačnih podskupinah, v nov plačni sistem. KSJS je pozdravila zmanjšanje kompresije v spodnjem delu plačne lestvice, zlasti to, da bo najnižja osnovna plača določena v višini minimalne plače, hkrati pa izrazila zaskrbljenost, da bi se zdaj lahko zgodilo, da bi bila velika večina delovnih mest uvrščena v spodnjo polovico nove plačne lestvice, samo redke »elitne« izjeme v vrh lestvice, vmes pa bi zazevala luknja, ki je nesprejemljiva. S tem v zvezi je opozorila, da je razmerje med najnižjo in najvišjo osnovno plačo v višini 1:7 enostransko določila oziroma predlagala vladna stran.

Predsedstvo KSJS se je na majski seji (25. 5. 2023) seznanilo s potekom usklajevanja Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju in se opredelilo do ključnih odprtih vprašanj: vsebine plačnih stebrov in primerljivosti med plačnimi stebri; združitve redne delovne uspešnosti in delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela; možnosti pospešenega napredovanja na delovnih mestih brez nazivov; usklajevanja vrednosti plačnih razredov; dežurstva; spregleda izobrazbe; opredelitev kvoruma za sklepanje in spreminjanje KPJS. Predsedstvo se je opredelilo tudi do predlagane časovnice pogajanj o odpravi plačnih nesorazmerij ter sklenilo, da se bo pogajalska skupina KSJS sestajala predvidoma na 14 dni, ob četrtkih ali petkih. Poleg tega je predsedstvo sprejelo pogajalska izhodišča KSJS za pogajanja o višini regresa za letni dopust za leto 2023, in sicer naj bi bil le-ta za javne uslužbence, ki so na dan 31. maja 2023 prejemali osnovno plačo do vključno 26. plačnega razreda, 1.503,36 evrov neto; od 27. do vključno 35. plačnega razreda, 1.453,36 evrov neto; od 36. do vključno 40. plačnega razreda, 1.403,36 evrov neto; od 41. do vključno 50. plačnega razreda, 1.303,36 evrov neto; za 51. in višji plačni razred, 1.203,36 evrov neto.

Predsedstvo KSJS je na avgustovski seji (31. 8. 2023) potrdilo stališča KSJS do ključnih vprašanj prenove plačnega sistema, ki so bila oblikovana na delovni skupini KSJS.

KSJS in Reprezentativni sindikati javnega sektorja so 4. 10. 2023 objavili Javni poziv poslankam in poslancem Državnega zbora RS za črtanje prepovedi pravice do usklajevanja plač. Sindikati so v pozivu pojasnili, da se plače v javnem sektorju ne usklajujejo samodejno, saj Zakon o sistemu plač v javnem sektorju določa le možnost, da do te uskladitve pride, in sicer s pogajanji. Ob tem so opozorili, da Vlada pa s predlaganim 65. členom ZIPRS sindikatom javnega sektorja odvzema možnost predlagati uskladitev in zato de facto ukinja pogajanja. Sindikati so navedli, da vladni predlog 65. člena ZIPRS razumejo tudi kot poseg v ustavno varovano pravico do sindikalnega združevanja in delovanja ter kot poskus discipliniranja sindikatov javnega sektorja, in to v času, ko vlada zatrjuje, da ji je v interesu s sindikati skleniti dogovor o novem plačnem sistemu v javnem sektorju. Iz navedenih razlogov so sindikati poslanke in poslance pozvali, da omenjenega 65. člena ZIPRS ne podprejo, temveč z amandmajem predlagajo njegovo črtanje.

Na novinarski konferenci KSJS (10. 11. 2023) so predstavniki vodstva KSJS navedli, da so pogajanja o prenovi plačnega sistema v javnem sektorju ponovno prekinjena, saj z vladne strani že en mesec niso prejeli nobenega odziva niti vabila. Izpostavili so tudi, da se Vlada RS, kljub zagotovilom podanih na zadnji seji pogajalske komisije, 9. oktobra 2023, ni odzvala niti na zahtevo KSJS po umiku spornega 65. člena predloga Zakona o izvrševanju proračunov RS (ZIPRS), s katerim predlaga uzakonitev prepovedi usklajevanja plač v javnem sektorju za leto 2024. Poudarili so, da je za KSJS povsem nesprejemljivo, da je Vlada RS s predlogom zakonske zamrznitve usklajevanja plač v prihodnjem letu posegla v aktivna pogajanja in tako z oblastno prisilo vprašanje usklajevanja plač izločila iz nedokončanih pogajanj. S sprejemom takega predloga bi vladajoča koalicija sindikatom odvzela osnovno možnost, da uveljavljajo interese zaposlenih in hkrati povsem razvrednotila smisel pogajanj v okviru socialnega dialoga, na katerega ta vlada sicer prisega in po čemer naj bi se bistveno razlikovala od prejšnje vlade. Poudarili so, da je članstvo sindikatov KSJS ogorčeno, saj se dobro spomnijo zagotovil najvišjih predstavnic in predstavnikov Vlade RS, s predsednikom vlade na čelu, da nihče v javnem sektorju ne bo imel plače, ki bi bila nižja od minimalne. Žal je realno stanje v novembru 2023 takšno, da se bodo – ob vztrajanju vlade pri zamrznitvi usklajevanja plač z inflacijo – zaposlenim s srednjo izobrazbo, ki so na minimalni plači, pridružili tudi zaposleni z višjo izobrazbo, kar je preprosto škandalozno. Zato KSJS od Vlade RS zahteva: takojšen umik spornega 65. člena ZIPRS in začetek pogajanj o uskladitvi plač v letu 2024; takojšnje nadaljevanje pogajanj o prenovi plačnega sistema v javnem sektorju in odpravi plačnih nesorazmerij; da se odpove predlaganim pasovnim dvigom, s katerimi se anomalije obstoječega plačnega sistema prenašajo naprej v novega; umik predlogov odprave plačnih nesorazmerij, ki so v nasprotju z vladnimi predlogi podanimi na stebrnih pogajanjih, ter da se pogajanja o uvrstitvah delovnih mest v plačne razrede izpelje do konca v okviru plačnih stebrov, se pravi v okviru ustreznih kolektivnih pogodb; ustrezno prilagoditev rokov prehoda v nov plačni sistem in rokov za odpravo plačnih nesorazmerij, tako da bo oboje zaključeno do konca mandata te vlade.

Novinarsko konferenco so zaključili s sporočilom, da je edini ustrezen odgovor, če bo Državni zbor potrdil 65. člen ZIPRS, splošna stavka zaposlenih v javnem sektorju. Napovedali so, da bodo sindikati KSJS v prihodnjih dneh ta odgovor pretresali na svojih organih. Hkrati so k skupnem nastopu in premisleku o splošni stavki ter k dogovarjanju o datumu, načinu izvedbe in koordinaciji stavkovnih aktivnosti povabili tudi vse druge sindikate v javnem sektorju.

KSJS je na MJU 20. 11. 2023 naslovilo dopis s Stališči KSJS do vladnega predloga dinamike prehoda na nov plačni sistem in odprave plačnih nesorazmerij, v katerih: zavrača predlagano zamrznitev usklajevanja vrednosti plačnih razredov do konca prehodnega obdobja, to je do 1. 1. 2028; izraža pričakovanje, da bo vlada potrdila predloge, ki so bili dani na stebrnih pogajanjih in so ugodnejši od zadnjega vladnega predloga; vztraja, da se odprava nesorazmerij izpelje do konca v okviru plačnih stebrov, torej v okviru ustreznih kolektivnih pogodb; zahteva vrnitev pomena in vloge strokovnih nazivov v šolstvu, kulturi in sociali; nasprotuje pasovnim dvigom; predlaga, da se odprava plačnih nesorazmerij realizira do sredine leta 2026; predlaga, da se vsako leto med 1. 2. in 1. 4. dogovoriti višina uskladitve plačne lestvice, če dogovor ne bo dosežen, se uskladitev izvede v višini 85 % rasti življenjskih stroškov, poleg tega pa se vsakič, ko se ugotovi nova višina zneska minimalnih življenjskih stroškov in se na tej podlagi izvede tudi uskladitev minimalne plače, se hkrati uskladi tudi prvi plačni razred na način, da je enak višini minimalne plače.

KSJS je v sporočilu za javnost (1. 12. 2023) predstavila pričakovanja KSJS pred nadaljevanjem pogajanj (po skoraj dvomesečni prekinitvi) o prenovi plačnega sistema javnega sektorja in odpravi plačnih nesorazmerij. KSJS je uvodoma pozdravila odločitev poslank in poslancev, da se iz Zakona o izvrševanju proračunov za leti 2024 in 2025 (ZIPRS) umakne prepoved usklajevanja plač zaposlenih v javnem sektorju za leto 2024 in izrazila zadovoljstvo, ker so izglasovali 100-odstotno uskladitev socialnih transferjev. V nadaljevanju je KSJS izpostavila, da je treba zaradi zelo visoke inflacije (med najvišjimi v EU), ki najbolj vpliva ravno na tiste z najnižjimi dohodki, hkrati začeti tudi pogajanja o uskladitvi vrednosti plačnih razredov za leto 2024 ter izrazila pričakovanje, da bo dogovor o uskladitvi plač z inflacijo za leto 2024 dosežen še pred koncem leta. Hkrati pa je KSJS napovedala, da bo v primeru, če bi se v naslednjih tednih izkazalo, da Vlada RS kljub izjemno visoki inflaciji v letu 2023 ni pripravljena uskladiti vrednosti plač, pozvala sindikate, da takoj izpeljejo postopke za pristop k splošni stavki v javnem sektorju, z zahtevo po uskladitvi plač za prihodnje leto.

KSJS je v sporočilu za javnost (7. 12. 2023) izrazila solidarnostno podporo protestnemu shodu dela sindikatov javnega sektorja. KSJS je v sporočilu izpostavila, da sta odprava plačnih nesorazmerij in prenova plačnega sistema javnega sektorja pričakovanji zaposlenih, ki bi se, v skladu z dogovorom iz oktobra 2022, morali uveljaviti s 1. 1. 2024, vendar se zaradi več prekinitev pogajanj in predlaganega zamika s strani Vlade RS, to ne bo zgodilo. Ob tem je KSJS poudarila, da je, zaradi visoke rasti cen (zlasti hrane in energentov), ki najbolj vpliva ravno na tiste z najnižjimi plačami, nujno, da se plače v javnem sektorju v letu 2024 uskladijo z inflacijo ter ob tem izrazila pričakovanje, da bo vladna stran v ponedeljek, na nadaljevanju pogajanj o uskladitvi vrednosti plačnih razredov, prišla z ustreznim proti-predlogom.

Predsedstvo KSJS se je na 12. redni seji (12. 12. 2023) seznanilo s stanjem na področju pogajanj o prenovi plačnega sistema in odpravi plačnih nesorazmerij ter o odprtih vprašanjih Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju. Predsedstvo je obravnavalo tudi potek pogajanj o uskladitvi vrednosti plačnih razredov plačne lestvice v letu 2024 ter ocenilo, da je razkorak med pogajalskimi izhodišči vladne in sindikalne strani relativno velik. Zadnji predlog sindikalne strani je bil uskladitev plačnih razredov v višini 85 % inflacije od 1. maja 2024 dalje, medtem ko je bil zadnji vladni predlog 65 % inflacije od 1. julija 2024 dalje. Kot napredek pri pogajanjih je predsedstvo označilo dejstvo, da je vladna stran odstopila tega, da bi se kot enega od elementov za usklajevanje vrednosti plačnih razredov štelo tudi avtonomno rast plač.

Predsednik KSJS in vodja druge sindikalne pogajalske skupine ter minister za finance in minister za javno upravo so 21. 12. 2023 parafirali Dogovor o uskladitvi vrednosti plačnih razredov plačne lestvice in datumu izplačila regresa za letni dopust v letu 2024. Parafiran dogovor določa, da se bo uskladitev vrednosti plačnih razredov izvedla 1. junija 2024, in sicer v višini 80 odstotkov rasti cen življenjskih potrebščin v obdobju december 2022 - december 2023. Glede regresa za letni dopust za leto 2024 je v dogovoru zapisano, da bo le-ta izplačan pri plači za februar 2024, vendar najkasneje do 14. marca 2024. V dogovoru je navedeno tudi, da se začetek izvajanja prenove plačnega sistema in odprave nesorazmerij premakne s 1. januarja 2024 na datum, ki bo skupaj z dinamiko dogovorjen v okviru usklajevanja novega plačnega zakona oziroma pogajanj o odpravi nesorazmerij. Dogovor vsebuje tudi zavezo, da sindikati do 13. septembra 2024 ne bodo sprožili nobenih stavkovnih aktivnosti v zvezi z vsebino tega dogovora, vendar pa ta zaveza ne velja, če vlada za katero od skupin javnih uslužbencev ali funkcionarjev določi ali se dogovori za odpravo nesorazmerij v osnovnih plačah z učinkovanjem pred 13. septembrom 2024.

 

3. Pogoji dela, socialna varnost, enake možnosti za vse

KSJS je v sporočilu za javnost (9. 1. 2023) podprla »stavko pacientov« in vseh pet zahtev, ki jih je pripravila civilna družba, in sicer, da je treba: vsem pacientom nemudoma zagotoviti dostop do osebnega zdravnika; odpraviti dopolnilno zdravstveno zavarovanje tako, da se ukinejo doplačila za zdravstvene storitve; prekiniti delo zdravnikov v dvojni praksi (dvoživkarstvo); preprečiti preskakovanje čakalnih vrst, ki jih omogočajo komercialna zavarovanja; slediti potrebam pacientov, ne profitom koncesionarjev.

Predsedstvo KSJS se je na januarski seji (23. 1. 2023) seznanilo z okoliščinami usklajevanja o spremembah in dopolnitvah ZDR-1 in podprlo pripombe na predlog novele ZDR-1, oblikovane na skupni delovni skupini sindikalnih central. Predsedstvo je za člana Pogajalske skupine ESS za pripravo nove pokojninske zakonodaje imenovalo Francija Frantarja, za namestnika člana pogajalske skupine pa je bil naknadno imenovan Janez Turuk. Ob tem je bilo dogovorjeno, da vsak sindikat imenuje enega člana v interno delovno skupino KSJS za pripravo nove pokojninske zakonodaje. Prejet je bil tudi sklep, da bo KSJS dala pobudo za obnovitev delovanja Komisije za razlago KPJS, ter da bo za članico komisije predlagala Stašo Curk Accetto, za predsednico komisije pa bo po predhodni pridobitvi njenega soglasja predlagala bivšo ustavno sodnico Etelko Korpič Horvat. Poleg tega se je predsedstvo seznanilo s primerjalnim pregledom reprezentativnosti sindikatov v izbranih državah EU.

KSJS je skupaj z ostalimi sindikalnimi centralami v sporočilu za javnost (24. 1. 2023) poudarila, da mora biti temeljna usmeritev vlade ter vseh odločevalcev pri načrtovanju zdravstvene reforme krepitev in utrjevanje javnega zdravstva. V sporočilu je izpostavljeno, da se sindikati že vseskozi zavzemamo za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. V sporočilu je izražena tudi želja po jasnejši opredelitvi do ohranitve obstoječe košarice pravic zdravstvenega zavarovanja, ki se po prepričanju sindikatov ne bi smela krčiti. Jasno je izražena tudi podpora napovedi ministra za zdravje o nujni digitalizaciji ter večji transparentnosti delovanja ZZZS in celotnega zdravstvenega sistema, hkrati pa je postavljeno vprašanje, kaj pomenijo »strukturne spremembe ZZZS«, ki se jih napoveduje. Sporočilo vsebuje tudi poziv Vladi RS, da naj predvideno zdravstveno reformo v najkrajšem možnem času predstavi ESS ter začne z usklajevanjem vseh socialnih partnerjev.

KSJS je skupaj z ostalimi sindikalnimi centralami v sporočilu za javnost (31. 3. 2023) pozvala Vlado RS k umiku novele Zakona o zavodih iz zakonodajnega postopka. Predlagane spremembe in dopolnitve zakona se sicer nanašajo zgolj na dodajanje novih razlogov za razrešitev direktorjev javnih zavodov ter na novo pristojnost ustanovitelja javnega zavoda, da mimo sveta zavoda razreši direktorja-ico in imenuje vršilca/vršilko dolžnosti direktorja za dobo enega leta. Po prepričanju sindikalnih central gre za poskus grobe uzurpacije zavodov s strani politike, ki bo vsakokratni oblasti omogočila nastavljanje lastnih ljudi na čelo javnih zavodov.

KSJS se je skupaj z ostalimi sindikalnimi centralami s sporočilom za javnost (12. 4. 2023) odzvala na predlog novele Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. V sporočilu so sindikalne centrale izpostavile, da že vseskozi podpirajo ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, presenečene pa so, ker je bil predlog novele Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, prejšnji dan na hitro in na skrivaj vložen v zakonodajni postopek, s strani poslank in poslancev največje koalicijske stranke. Kot pozitivno presenečenje so pri predlogu zakona izpostavile dejstvo, da je bistveno pohitril časovnico ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki jo je vlada napovedala šele s 1. 1. 2025, hkrati pa so ugotavljale, da predlog zakona sicer res ukinja dopolnilno zdravstveno zavarovanje, vendar ga nadomešča s pavšalnim prispevkom v enaki višini za vse, kar pomeni, da ohranja nepravično in regresivno obliko prispevka za zdravstveno zavarovanje, ki bistveno bolj finančno obremenjuje tiste, z nizkimi dohodki. Na koncu sporočila so izpostavile pričakovanje, da bo o predlogu zakona takoj stekel dialog v okviru ESS.

KSJS je v sporočilu za javnost (17.4.2023) izpostavila, da si želi uveljavitev sprememb v zdravstvu, ki bodo preprečile odtekanje javnega denarja v žepe tistih, ki jim obstoječi sistem ustreza za lastno napajanje. V sporočilu je KSJS izrazila zaskrbljenost nad stanjem slovenskega zdravstvenega sistema, kjer se poleg dolgih čakalnih vrst in nedostopnosti do izbranega zdravnika vedno bolj razkrivajo tudi nedopustna ravnanja v primeru dvojne prakse, ko delajo zdravniki hkrati v javnem in zasebnem sektorju, kjer Hipokratovo prisego žal vse bolj nadomešča »prisega denarju«. Izpostavila je tudi vpliv močnih interesnih skupin neizmeren, kar povzroča odtekanje javnega denarja, ki bi moral biti namenjen izključno tistim, ki potrebujejo zdravstvene storitve ter poudarila, da si zato želi uveljavitev sprememb, ki bodo preprečile odtekanje javnega denarja v žepe tistih, ki jim obstoječi sistem ustreza za lastno napajanje in zahteva pravo transparentnost in nadzor ter javno dostopen in konkreten prikaz toka denarja, ki ga vsi vplačujemo v zdravstveno blagajno. Hkrati je izrazila močno podporo takojšnji ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in njegovo nadomestitev z vplačili v zdravstveno blagajno, ki se morajo v bližnji prihodnosti razlikovati po višini in temeljiti na prihodkih posameznika (tako iz dela kot iz premoženja), hkrati pa mora biti del tako nabranih sredstev namenjen tudi dolgotrajni oskrbi.

Predsedstvo KSJS se je na aprilski seji (19. 4. 2023) seznanilo s potekom usklajevanja predloga zakona o spremembah in dopolnitvah ZDR-1. ter potrdilo imenovanje Irene Ilešič Čujovič in Martine Vuk za članici Pogajalske skupine ESS za obravnavo Zakona o zdravstvenem informacijskem sistemu in Zakona o Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Predsedstvo se je seznanilo tudi s predlogom Zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o zavodih ter potrdilo stališča, ki so jih v zvezi z navedenim predlogom zakona sprejele reprezentativne sindikalne centrale, vključno z zahtevo po umiku zakona iz zakonodajnega postopka. Poleg tega se je predsedstvo seznanilo s predlogom novele Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter podprlo predlagano ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

KSJS je 21. 4. 2023 Ministrstvu za zdravje posredovala pripombe k Predlogu Zakona o Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (Zakon o ZZZS) in k Predlogu Zakona o zdravstvenem informacijskem sistemu , ki sta bila objavljena na e-demokraciji.

V pripombah k Predlogu Zakona o ZZZS je uvodoma izpostavila, da bi se morale spremembe delovanja in organiziranosti ZZZS urejati z novelo Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ), saj bi na ta način ohranili preglednost in konsistentnost ureditve na enem mestu, kot je to urejeno že sedaj. KSJS je v nadaljevanju navedla, da opredelitvi nalog ZZZS, kot so zapisane v predlogu zakona, ne nasprotuje, saj meni, da so jasnejše opredelitve nalog in nadzora potrebne. Ob tem pa je izrazila ostro nasprotovanje večanju pristojnosti vlade oziroma Ministrstva za zdravje, ki bi po tem predlogu zakona pridobila (subsidiarno) pravico do sprejemanja aktov ZZZS, odločanja o pravicah zavarovank in zavarovancev in posegih v zbrana sredstva. KSJS je poudarila, da je ZZZS avtonomna »zdravstvena blagajna«, katere veliko večino prihodkov predstavljajo vplačani prispevki zavarovank in zavarovancev ter delodajalskih organizacij, zato močno zagovarja princip, da morajo biti zavarovanke in zavarovanci ter ostali vplačniki v ustreznih deležih zastopani v organih ZZZS ter da morajo imeti večinsko vlogo pri odločanju.

V pripombah k Predlogu Zakona o zdravstvenem informacijskem sistemu pa je uvodoma navedla, da KSJS podpira prizadevanja za večjo transparentnost v zdravstvenem sistemu, ki jo je mogoče doseči z digitalizacijo, zbiranjem in zagotavljanjem dostopnosti do podatkov ter jasno določenimi obveznostmi izvajalcev in upravljalcev baz podatkov. V nadaljevanju je KSJS izrazila pričakovanje, da bo predlagani zakon usklajen z Zakonom o varstvu osebnih podatkov, saj gre za podatke, ki sodijo med občutljive osebne podatke. Nadalje je v pripombah izpostavljeno vprašanje javnega podjetja kot izvajalca javne službe digitalizacije v zdravstvu. KSJS je opozorila, da pri predlaganem javnem podjetju ne gre za opravljanje gospodarske dejavnosti (na trgu), temveč za izvajanje javne službe digitalizacije v zdravstvu, za katero so v celoti predvidena javna sredstva. Zato se upravičeno postavlja vprašanje, ali je ta statusna oblika predvidena zgolj zato, da se obide plačni sistem javnega sektorja? Ob tem je izpostavljena tudi ugotovitev, da zakon ne predvideva poenotenja vseh informacijskih sistemov, ki jih danes uporabljajo (in tudi sami zagotavljajo) posamezni izvajalci v zdravstvu. To pomeni, da bodo le-ti morali še naprej vzdrževati lastne informacijske »rešitve« ter zagotavljati ustrezen kader, ki pa bo plačan v skladu s plačnim sistemom v javnem sektorju. Zato je KSJS predlagala, da se v dogovoru s socialnimi partnerji ter ZZZS, NIJZ in izvajalci zdravstvenih storitev najde ustrezna organizacijska oblika (javna in neprofitna), ki bo kot del javnega sektorja izvajala javno službo digitalizacije v zdravstvu. KSJS je v pripombah problematizirala tudi način zagotavljanja finančnih sredstev za izvajanje javne službe v celoti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, in sicer na način, da bi bilo 6% cene vsake zdravstvene storitve namenjene financiranju javnega podjetja, kar naj bi pomenilo 180 do 240 milijonov evrov letno.

KSJS in ostale sindikalne centrale so skupaj z delodajalskimi organizacijami 18. 5. 2023 na Vlado RS in Ministrstvo za zdravje naslovile skupni dopis, v katerem so izpostavile, da se nikakor ne strinjajo s predlogi sklepov, ki so jih prejeli po zaključku 2. sestanka pogajalske skupine za usklajevanje Zakona o zdravstvenem informacijskem sistemu, dne 16. 5. 2023, saj predlagani sklepi ne odražajo dogovorjenega na sestanku, predvsem pa takšni sklepi niti ne sodijo v pristojnost članov pogajalske skupine, temveč bi jih lahko sprejel kvečjemu ESS. Izpostavile so tudi nesprejemljivo in nespoštljivo ravnanje Ministrstva za zdravje, da članom pogajalske skupine ni poslalo niti zadnjega predloga besedila zakona niti se ni opredelilo do stališč, ki so mu jih posredovali socialni partnerji. Ob tem so opozorile, da takšnemu ravnanju ni mogoče reči socialni dialog, hkrati pa je tudi v nasprotju z dogovorjenim načinom dela pogajalske skupine in v nasprotju s Pravili o delovanju ESS. V skupnem dopisu socialnih partnerjev je izraženo tudi ostro nasprotovanje temu, da bi bil predlog zakona sprejet na vladi, še preden bi pogajalska skupina zaključila s svojim delom in preden bi končno stališče glede predloga zakona sprejel ESS in končni predlog zakona obravnaval Ekonomsko socialni svet.

Predsedstvo KSJS se je na majski seji (25. 5. 2023) seznanilo s potekom usklajevanja predloga zakona o spremembah in dopolnitvah ZDR-1 in na podlagi ugotovitve, da je usklajevanje besedila določb zakona na mrtvi točki, zaradi nepripravljenosti delodajalske strani na vsebinska pogajanja, sprejelo odločitev, da bo KSJS predlagala, da se delo pogajalske skupine zaključi in da naj MDDSZ pripravi končni predlog zakona ter ga posreduje v obravnavo na ESS. Predsedstvo se je poleg tega se seznanilo z rezultati spletne ankete, iz katerih je razvidna visoka podpora sindikalnih zaupnic in zaupnikov sindikatov KSJS, da se na ravni KSJS organizirajo redna izobraževanja za sindikalne zaupnice/zaupnike vseh sindikatov članov KSJS.

Predsednik KSJS je na skupni novinarski konferenci reprezentativnih sindikalnih central (28. 6. 2023) v zvezi s pričakovanji glede nadaljevanja socialnega dialoga ob prekinjenem delu Ekonomsko-socialnega sveta predstavil stališča in pričakovanja KSJS. Ključni poudarki njegove predstavitve so bili:

1.      Socialni dialog v okviru ESS je eno ključnih orodij za doseganje dogovorov med socialnimi partnerji in vlado in garant za čim večjo legitimnost in družbeno sprejemljivost usklajenih vsebin.

2.      Poudarek je na tem, da gre pri pravilih o delovanju ESS za orodje, bistvo in cilj pa je vsebina. Zato se ni mogoče sklicevati na pravila o delovanju ESS zgolj takrat, ko komu ne ustreza vsebina. Žal se ravno to trenutno dogaja pri delodajalskih organizacijah. Po eni strani so bojkotirali zadnjo sejo ESS (ker se je ni udeležil PV), na drugi strani pa sami zavlačujejo in onemogočajo pogajanja o ZDR. In to samo zato, ker se jim vsebina ne zdi njim pisana na kožo. To je dvoličnost. To ni partnerstvo, ampak izigravanje pravil.

3.      Spomnimo se na dogajanja pod prejšnjo vlado, ki je eklatantno kršila vsa pravila o socialnem dialogu, pa delodajalci s tem niso imeli nikakršnih težav. Od zadaj so se sami dogovarjali z vlado za razne ugodnosti.

4.      V KSJS želimo poudariti pomembno razliko med sindikati in delodajalskimi združenji. Izigravanje pravil je za nas nesprejemljivo!

5.      Od vlade pričakujemo, da bo tovrstno prakso prepoznala in presekala tako, da bo do sredine julija v parlamentarno proceduro vložila ZDR v verziji, ki smo jo nazadnje prejeli.

6.      Včeraj se je enak delodajalski modus operandi ponovil pri pogajanjih o ZUTD. Ta zakon končno ureja višino nadomestil za brezposelne in sicer tako, da jo določa v vezavi ba minimalno plačo in uvaja vsakoletno usklajevanje. To je nujno potrebno za zagotovitev vsaj približno dostojnih nadomestil, zato je nujno, da gre tudi ta zakon čim prej v nadaljnji postopek sprejemanja.

7.      Za konec pa še sporočilo vladni koaliciji in PV-ju: Načrtujte realne časovnice in resno vzemite socialni dialog. Nekatere vlade pred vami ga niso, pa so to plačale z referendumi ali z odločbami ustavnega sodišča.

KSJS je 22. 8. 2023 na ministrico za javno upravo naslovila dopis s pozivom, da naj MJU sindikatom posreduje predlog Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta in pristopi k njegovemu usklajevanju. KSJS je pozdravila hiter odziv Vlade, pri tem pa opozorila, da je pomembno, da tudi sindikati, kot predstavniki zaposlenih, sodelujemo pri oblikovanju teh ukrepov, ker bo vsebina zakona bistveno posegla v pravice in obveznosti delavk in delavcev ter imela velik vpliv na življenje ljudi.

Predsedstvo KSJS se je na avgustovski seji (31. 8. 2023) seznanilo z ukrepi iz Interventnega zakona za odpravo posledic poplav in s postopkom usklajevanja na MDDSZ ter sklenilo, da bodo predstavniki KSJS odprta vprašanja povezana z implementacijo interventnega zakona, izpostavili na seji Sveta za dostojno delo, dne 8. 9. 2023. Predsedstvo je tudi sklenilo, da KSJS ne bo pristajala na nadaljnje zavlačevanje delodajalskih organizacij pri usklajevanju ZDR-1 in ZUTD in bo na Vlado RS posredovala stališče, da naj oba zakona v septembru 2023 vloži v zakonodajno proceduro. Predsedstvo se je poleg tega seznanilo tudi s ključnimi novostmi novele ZJU ter zavrnilo predlagano prekinitev delovnega razmerja ob izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev. Poleg tega je predsedstvo za članico pogajalske skupine za pripravo sprememb pokojninskega in invalidskega zavarovanja dodatno imenovalo še Martino Vuk ter sklenilo, da bodo dokončna stališča KSJS do osnutka izhodišč za pripravo sprememb pokojninskega in invalidskega zavarovanja sprejeta na korespondenčni način po drugem sestanku delovne skupine KSJS za pripravo nove pokojninske zakonodaje, dne 5. 9. 2023.

KSJS je skupaj z ostalimi sindikalnimi centralami 12. 10. 2023 Vlado RS javno pozvala, da naj v najkrajšem možnem času zaključi postopek obravnave predloga Zakona o delovnih razmerjih (ZDR), ki je bil več kot pol leta predmet pogajanj v okviru ESS. Sindikalne centrale so uvodoma opozorile, da kljub temu, da sindikati močno podpiramo številne rešitve v predlogu zakona, od katerih nekatere predstavljajo tudi uresničitev zavez iz koalicijske pogodbe, druge pa so nujno potrebne zaradi implementacije evropske zakonodaje, postopek nadaljnjega sprejemanja navedenega zakona trenutno stoji, zaradi blokade delovanja ESS s strani delodajalskih organizacij. V nadaljevanju so sindikalne centrale izrazile pripravljenost tako na vsebinsko obravnavo aktualnih zakonskih predlogov kot tudi na dogovor o nadaljnjem delovanju ESS in opozorile, da je ZDR za pravice delavk in delavcev velikega pomena, saj je poleg nekaterih rešitev s področja usklajevanja zasebnega in poklicnega življenja ter z vidika predvidljivosti delovnih pogojev z vidika zaposlenih je zlasti pomembno, da se končno uredi problematika zlorabe opozoril pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, neučinkovito varstvo delavskih predstavnikov, reintegracija delavcev v primeru nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter da se z vidika zastaralnih rokov za denarne terjatve prekarni delavci postavijo v enakopraven položaj z redno zaposlenimi. Hkrati se urejajo nejasnosti v zakonu ter zagotavljajo ustrezne podlage za učinkovitejše delo inšpektorjev za delo. Gre za rešitve, ki ne nalagajo nobenih novih neposrednih finančnih obveznosti gospodarstvu, močno pa izboljšujejo pravno varnost zaposlenih. Zato pričakujejo, da bo vlada nemudoma obravnavala predlog Zakona o delovnih razmerjih, ki je bil predmet usklajevanja med socialnimi partnerji, brez naknadno vključenih določb.

KSJS in ostale sindikalne centrale so na skupni novinarski konferenci (13. 10. 2023), sklicani na temo novele Zakona o delovnih razmerjih, so izrazile ogorčenje nad tem, da so v zadnjih desetih mesecih za pogajalsko mizo izpogajali številne izboljšave ZDR v korist delavcev, zdaj pa so dobili (nepotrjene) informacije, da bi lahko vlada novelo Zakona o delovnih razmerjih sprejela v "oskubljeni različici". Vlada naj bi namreč zdaj predlagala le tiste spremembe Zakona o delovnih razmerjih, s katerimi bi Slovenija prenesla v svoj pravni red določila dveh evropskih direktiv, ne pa tudi uvedla novosti, o katerih so se usklajevali na ESS in jih sindikati podpirajo, delodajalci pa jim nasprotujejo. Predstavniki reprezentativnih sindikalnih central so poudarili, da vlada s takšno potezo odreka pravice delavcem, posega v njihov položaj, kljub temu da rešitve, o katerih so zadnjih deset mesecev na ESS tekla intenzivna pogajanja, ne predstavljajo velikega oz. nikakršnega finančnega stroška za delodajalce. Napovedali so, da v primeru, če bo prišlo do realizacije tega scenarija, sindikati v pogajanjih ne bodo več sodelovali, temveč bodo dialog preselili na druga mesta, pri čemer ne izključujejo niti odhoda na ulice.

KSJS in ostale sindikalne centrale so po neuspešnem zaključku pogajanj o noveli ZDR v skupni izjavi za javnost (18. 10. 2023) zapisale, da razočarane ugotavljajo, da noben kompromisni predlog, ki so ga skušali uskladiti zadnje dni, za delodajalsko stran ni bil sprejemljiv. Poudarile so, da so v eno leto trajajočem procesu pogajanj o noveli ZDR sindikalne centrale ves čas tvorno in konstruktivno sodelovale, kar pa ne velja za delodajalsko stran, ki je na vse načine zavirala pogajanja, jih blokirala in skušala z lobiranjem, pritiski in izsiljevanjem doseči, da se v parlamentarno proceduro vloži tak predlog zakona, ki bi pomenil zgolj in samo implementacijo dveh direktiv EU. Opozorile so tudi, da je praksa skozi leta uporabe ZDR pokazala, da se nekateri zakonski instituti zlorabljajo za discipliniranje zaposlenih, še zlasti delavskih predstavnikov, kar je aktualna koalicija prepoznala in najnujnejše zapisala kot svojo zavezo tudi v Koalicijskem sporazumu. Na koncu so izpostavile pričakovanje, da bo vlada sprejela novelo ZDR, ki poleg implementacije direktiv vsebuje najmanj tiste vsebine, ki so bile z njene strani predlagane kot zadnji kompromisni predlog na nočnih pogajanjih, torej predvsem še zaveze iz koalicijske pogodbe, ki se nanašajo na preprečevanje zlorab opozorila pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, pravico do odklopa, varstvo delavskih predstavnikov in agencijsko delo, po našem mnenju pa bi bilo potrebno med prioritetne vsebine vključiti tudi spremembo zastaralnih rokov za denarne terjatve prekarnih delavcev.

KSJS in ostale sindikalne centrale so v skupnem sporočilu za javnost (19. 10. 2023) pozdravile odločitev vlade, da je na koncu, po zahtevnem in konfliktnem pogajalskem procesu, ki je trajal leto dni, zmogla dovolj politične modrosti, da je poleg implementacije evropskih direktiv v predlogu novele ZDR uveljavila tudi nekatere zaveze iz koalicijske pogodbe. Poudarile so, da gre za pomembne vsebinske izboljšave obstoječega ZDR in krepitev varstva pravic delavk in delavcev, saj se bo s sprejemom predlagane novele ZDR v Državnem zboru: pri opozorilu pred odpovedjo delovnega razmerja zmanjšala podrejenost delavk in delavcev v odnosu do delodajalcev; zmanjšala možnost pritiska na sindikalne zaupnike; uveljavila tudi pravica do odklopa in večje varstvo ranljivih skupin, kamor sodijo tudi žrtve nasilja v družini. Poleg tega so sindikalne centrale ostro obsodile sprenevedanje delodajalskih organizacij, da je njihovo nasprotovanje spremembam temeljilo zgolj na želji po enakopravnosti v socialnem dialogu, saj so ves čas trmasto nasprotovale kakršnemu koli izboljšanju položaja delavk in delavcev, vključno z ureditvijo položaja sindikalnih zaupnikov in za ta namen uporabljali tako blokado pogajalskega procesa kot poskuse dogovarjanja »preko vez in poznanstev«, v zadnjih dneh pa se je razkrilo, da so za to pripravljeni na kocko postaviti celotna pogajanja in nadaljevanje delovanja ESS.

KSJS se je s sporočilom za javnost (20. 10. 2023) odzvala na izjavo GZS oziroma njihovega glavnega izvršnega direktorja Mitje Gorenščka v zvezi z usklajevanjem novele ZDR: »Ne moremo razumeti, da so sindikati pripravljeni kar tako zavreči vse, kar je bilo usklajeno, in državo izpostaviti tveganju plačila kazni.« KSJS je nad izjavo GZS izrazila zaskrbljenost, ob tem pa dopustila možnost, da je bila zapisana nekoliko nepremišljeno in pod vtisom spoznanja s strani GZS, da se jim blokada pogajalskega procesa in poskusi dogovarjanj »od zadaj« in »od strani« niso obrestovali, a vendar je označila za nedopustno kazanje s prstom na sindikate. Po mnenju KSJS daje navedena izjava namreč slutiti, da se bodo delodajalske organizacije tudi v zakonodajnem postopku posluževale različnih procesnih »trikov«, s katerimi bi preprečili uveljavitev zakona pred potekom roka, ki ga je Evropska komisija postavila za implementacijo dveh direktiv EU. Na ta način bodo ravno delodajalci državo izpostavili visokim denarnim kaznim (1,5 mio eur na dan).

KSJS je v sporočilu za javnost (30. 11. 2023) objavila stališče glede interventnega zakona v zdravstvu. Uvodoma je navedla, da z obžalovanjem ugotavlja, da interventni zakon v zdravstvu vsebuje tudi sistemske ukrepe in znižuje raven pravic zavarovancev. V nadaljevanju je opozorila, da socialnega dialoga pri pripravi tega zakona ni bilo in da ji nekatere zakonske rešitve sploh niso bile znane pred odločanjem na Vladi RS, saj jih v osnutku zakona ni bilo. Gre predvsem za 45. člen in z njim povezane člene predloga zakona, ki daje ministrici za zdravje skoraj »bianco« pooblastilo za določitev nekaterih ukrepov, ki pomenijo celo poseg v ustavno varovane svoboščine. Poudarila je tudi, da se KSJS ne more strinjati z znižanjem višine bolniških nadomestil, zlasti ne z znižanjem višine bolniškega nadomestila po treh mesecih iz 90% na 80% ter opozorila, da so bili varčevalni ukrepi uvedeni z ZUJF-om edini razlog za znižanje višine bolniškega nadomestila za prve tri mesece in namesto, da bi se zdaj ta »ZUJF-ovski« ukrep odpravilo, vlada predlaga še dodatno znižanje. V nadaljevanju je navedla, da podpira tiste rešitve iz predloga zakona, ki so potrebne za nemoten prehod iz ukinjenega dopolnilnega zavarovanja na nov prispevek, ki ga bo nadomestil s 1. 1. 2024. Izrazila je tudi strinjanje s ponovno vzpostavitvijo ureditve, ki je bila nesistemsko spremenjena s poslanskim zakonom. Gre za strošek bolniškega nadomestila za obdobje prvih 30 dni, ki ga bo po predlogu zakona ponovno kril delodajalec. Podprla je predlog, da je treba za zagotavljanje neprekinjene nujne zdravniške pomoči zagotoviti obvezno sodelovanje koncesionarjev.

Predsedstvo KSJS se je na 12. redni seji (12. 12. 2023) seznanilo s potekom sprejemanja interventnega zakona v zdravstvu in za nadomestnega člana Sveta Inšpekcije dela imenovalo Nejca Potočnika, samostojnega svetovalca SZSVS za pravne zadeve.

 

4. Sodelovanje v organih, projektih in sodelovanje z drugimi sindikalnimi organizacijami

KSJS je v letu 2023 preko svojih predstavnikov sodelovala v organih, ki vodijo socialni dialog in usklajujejo stališča o vseh pomembnih vprašanjih, ki zadevajo zaposlene v državi Sloveniji. V delu Državnega sveta RS je kot državni svetnik sodeloval predsednik KSJS Branimir Štrukelj. Predsednik in generalni sekretar KSJS Branimir Štrukelj in Bojan Hribar sta kot član in namestnik člana sodelovala na sejah ESS. Nadja Götz je kot članica sodelovala v Evropskem ekonomskem in socialnem odboru in v Svetu Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. V skupščini Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) so kot člani sodelovali štirje predstavniki KSJS: Irena Ilešič Čujovič (predsednica Upravnega odbora ZZZS), Janez Turuk, Franci Frantar in Martina Vuk. Na predlog KSJS pa so kot člani območnih svetov ZZZS sodelovali: Matej Velenšek iz SZSVS v OE ZZZS Celje; Greta Vatovec iz SVIZ v OE ZZZS Koper; Magdalena Mustar Pečjak iz SVIZ v OE ZZZS Ljubljana; Boris Radosavljevič iz SVIZ v OE ZZZS Maribor; Metka Babič iz SDP v OE ZZZS Murska Sobota; Anica Erjavec iz SVIZ v OE ZZZS Nova Gorica; Darja Hermonko iz SZSVS v OE ZZZS Ravne na Koroškem. V Svetu Zavoda RS za zaposlovanje pa je kot podpredsednik sodeloval generalni sekretar KSJS Bojan Hribar, ki je v novembru 2023 prevzel njegovo predsedovanje.

V letu 2023 je 136 sodnikov porotnikov na delovnih in socialnih sodiščih svojo funkcijo opravljalo na predlog sindikatov, članov KSJS. Člani sindikatov KSJS pa so sodelovali še v drugih organih socialnega dialoga, in sicer v Uradniškem svetu RS, Nadzornem odboru Modre zavarovalnice, Odboru Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja (SODPZ), Svetu za dostojno delo in socialne zadeve idr.

V letu 2023 se je nadaljevalo sodelovanje sindikalnih central. Sklicanih je bilo 8 sestankov tako imenovane koordinacije sindikalnih central, na katerih so bila oblikovana skupna stališča glede: nadaljevanja socialnega dialoga in obravnave zakonodajnih predlogov ob prekinjenem delu ESS, zaradi bojkota delovanja ESS s strani delodajalcev; novele ZDR; izhodišč za spremembo pokojninske in invalidske zakonodaje; imenovanja članov Strateškega sveta za davke; obvoda ESS s strani delodajalcev. Izvedene so bile tudi tri skupne novinarske konference sindikalnih central: prva v zvezi s socialnim dialogom in obravnavo zakonodajnih predlogov ob prekinjenem delu ESS; druga na temo (ne)usklajevanja dohodninske lestvice in socialnih transferjev; tretja pa na temo "osiromašene" novele ZDR. Sestankov koordinacije sindikalnih central so se redno udeleževali predsednik, generalni sekretar KSJS in strokovna sodelavka KSJS za pravne zadeve.

KSJS je v letu 2023 skupaj z ZSSS in KSS Pergam ponovno sodelovala pri organizaciji in izvedbi tradicionalnega praznovanja delavskega praznika 1. maja na Rožniku v Ljubljani.

Predstavniki KSJS so sodelovali na različnih dogodkih, ki so jih je organizirali Vlada RS, Državni svet RS, Ekonomsko-socialni svet, Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) in Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji. KSJS je med drugim sodelovala na: srečanju socialnih partnerjev (ESS) z evropskim komisarjem za delovna mesta in socialne pravice Nicolasom Schmitom (23. 2. 2023) – socialni dialog, platformno delo, plače in stroški dela v luči energetske krize in inflacije; srečanju s predstavniki Evropske komisije (1. 3. 2023) – evropski semester; dogodku Ministrstva za finance in Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji: Reforma ekonomskega upravljanja EU (10. 3. 2023) – Brdo pri Kranju; konferenci o prekarnosti v organizaciji Državnega sveta RS, MDDSZ in sindikata Mladi plus, (27. 3. 2023); letnem zasedanju Mednarodne organizacije dela (ILO) v Ženevi (11. – 16. 6. 2023); sestanku z upravnim odborom Agencije EU za varnost in zdravje pri delu – OSHA (26. 6. 2023); strateškem seminarju za člane/ice odbora Agencije EU za varnost in zdravje pri delu v Pragi (13. – 16. 9. 2023); sejah Odbora za spremljanje Programa Evropske kohezijske politike v obdobju 2021-2027 (2. 3. in 9. 11. 2023); srečanju socialnih partnerjev s predstavniki OECD (24. 11. 2023).

KSJS je o svojem delovanju, sprejetih stališčih, sklepih in odločitvah redno obveščala sindikate, člane KSJS, preko sporočil medijem in z objavo vseh pomembnejših informacij o delovanju konfederacije in njenih temeljnih dokumentov na spletni strani pa je skrbela tudi za obveščanje javnosti.

 

Organizacijske in kadrovske zadeve

Predsedstvo KSJS je na marčni seji, dne 8. 3. 2023, sprejelo Poročilo o delovanju KSJS v letu 2022, potrdilo Pregled realizacije Finančnega načrta KSJS za leto 2022 ter sprejelo Poročilo o finančno-materialnem poslovanju v letu 2022, Finančni načrt KSJS za leto 2023 in Načrt dela KSJS za leto 2023.

Predsedstvo je na aprilski seji, 19. 4. 2023, potrdilo predlog za organizacijo Team Building-a, ki je bil za zaposlene in funkcionarje sindikatov KSJS izveden 30. 6. 2023, na Ljubljanskem barju, v organizaciji SVIZ.

Predsedstvo KSJS je na majski seji, dne 25. 5. 2023, ponovno imenovalo Ireno Ilešič Čujovič za podpredsednico KSJS.

KSJS je od 24. 7. 2007 lastnica poslovnih prostorov v Domu sindikatov, na Dalmatinovi 4, v Ljubljani. Odločbo o vpisu etažne lastnine KSJS v zemljiško knjigo je Okrajno sodišče Ljubljana izdalo decembra 2019. KSJS je del poslovnih prostorov v Domu sindikatov, tako kot v preteklih letih, tudi v letu 2023 oddajala v najem. KSJS je bila v letu 2023 še vedno solastnica Sindikalnega izobraževalnega centra v Radovljici, ki je od septembra 2010 zaprt, vendar ga sindikalnim centralam, kljub kar nekaj poskusom, še ni uspelo prodati. KSJS je imela v letu 2023 z nepremičninami vrsto stroškov, kot so: stroški vzdrževanja, nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, nujni vzdrževalni stroški, stroški požarnega zavarovanja, plačilo davka od najemnin. Sredstva pridobljena od prodaje nepremičnin, katerih solastnik je bila KSJS, kakor tudi stroški nepremičnin, se vodijo na računu kot sredstva posebnega nepremičninskega sklada KSJS.

Sindikati, člani KSJS, so v letu 2023 ohranili število članov in obdržali organizacijsko strukturo, ki so jo zgradili v preteklih letih, zaposleni na KSJS pa so ostali v enaki kadrovski zasedbi.

 

Zaključek

Poročilo o delovanju KSJS zajema pregled in oceno najpomembnejših aktivnosti KSJS, ki so potekale v letu 2023. Podrobnejši pregled delovanja KSJS je mogoče razbrati iz zapisnikov, gradiv in številnih sporočil, ki so bila v letu 2023 posredovana članom KSJS oziroma so bila javno objavljena.

 

Bojan Hribar,

generalni sekretar

 

Opomba:

Poročilo o delovanju KSJS v letu 2023 je bilo sprejeto na 14. redni seji predsedstva KSJS, dne 29. 3. 2024, v Ljubljani.