Delovanje Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) v letu 2022 je temeljilo na Načrtu dela KSJS za leto 2022, ki je bil sprejet 2. 3. 2022, na 32. redni seji predsedstva KSJS. Podlaga za aktivnosti KSJS so bile naloge in usmeritve iz programa KSJS za mandatno obdobje 2018 – 2022 ter iz Programskih usmeritev KSJS za mandatno obdobje 2022 – 2026, ki so bile sprejete na 6. kongresu KSJS.

V dobršnem delu leta 2022 smo se tako v KSJS kot družba v celoti še vedno soočali z zniževanjem standardov pravne države, z degradacijo socialnega dialoga, s pritiski na javne medije (STA, RTV Slovenija), s pritiski na neodvisnost pravosodja in političnim podrejanjem policije.

Eden od najpomembnejših dogodkov v letu 2022 je bil za KSJS nedvomno 6. kongres KSJS, ki je potekal 7. aprila 2022, v Kongresnem centru hotela Four Points by Sheraton (Mons), v Ljubljani. Na kongresu so delegatke in delegati sprejeli poročilo o delovanju v preteklem mandatnem obdobju, spremembe in dopolnitve statuta, programske usmeritve za prihodnje štiriletno obdobje, dve resoluciji: Nič o plačah v javnem sektorju brez KSJS in Za obnovitev enakopravnega dialoga socialnih partnerjev ter za predsednika KSJS ponovno izvolili Branimirja Štruklja.

Na delovanje KSJS v letu 2022 so nedvomno vplivale tudi trojne volitve in glasovanje na treh zakonodajnih referendumih. Najpomembnejše so bile zagotovo državnozborske volitve, ki so bile 24. aprila 2022, na katerih je slavila novoustanovljena stranka Gibanje Svoboda. 15. vlada Republike Slovenije, ki jo je sestavil mandatar Robert Golob, je mandat nastopila s potrditvijo v državnem zboru, 1. junija 2022, v času prehranske in energetske draginje kot posledice ruske invazije na Ukrajino.

Jeseni so bile predsedniške volitve (prvi krog 23. oktobra, drugi krog 13. novembra 2022), na katerih smo dobili prvo predsednico Republike Slovenije Natašo Pirc Musar.

Predsedniškim volitvam je 20. novembra sledil prvi krog lokalnih volitev, teden dni kasneje pa je potekalo glasovanje na treh zakonodajnih referendumih, in sicer o noveli Zakona o vladi, noveli Zakona o dolgotrajni oskrbi in noveli Zakona o Radioteleviziji Slovenija, na katerem se je večina volivk in volivcev opredelila za uveljavitev vseh treh zakonov.

Predsedstvo KSJS se je v letu 2022 sestalo na osmih rednih in eni izredni seji. Na eni seji se je sestal Odbor za nadzor finančno-materialnega poslovanja, ki je obravnaval Poročilo o delu in pregledal Poročilo o finančno-materialnem poslovanju KSJS. Na eni seji se je sestala tudi Statutarna komisija KSJS, ki je obravnavala učinkovanje Statuta KSJS v obdobju med 5. in 6. kongresom.

 

Poročilo je pripravljeno po naslednjih programskih sklopih:

1.    Sodelovanje v odločanju na državni ravni

KSJS je aktivno sodelovala v odločanju na državni ravni, predvsem v okviru ESS, v njegovih strokovnih odborih in pogajalskih skupinah, v okviru Državnega sveta, na odborih Državnega zbora, v organih socialnega zavarovanja ter v organih nadzora dodatnega pokojninskega zavarovanja javnih uslužbencev.

Ekonomsko-socialni svet RS (ESS) je julija 2022, po več kot enoletni prekinitvi, ki je bila posledica sistematičnega kršenja Pravil delovanja ESS s strani prejšnje vlade, ponovno začel normalno delovati. Od julija do decembra 2022 se je ESS sestal na petih rednih in treh izrednih sejah, sklicani pa sta bili tudi dve dopisni seji. Na sejah ESS, sta sodelovala predsednik in generalni sekretar KSJS, kot član in namestnik člana, na večini sej pa tudi podpredsednica KSJS in strokovno sodelavka. Na sejah so zastopali interese KSJS, s sprejetimi stališči in sklepi ESS pa so seznanjali predsedstvo KSJS. Predsednik KSJS je od septembra dalje Ekonomsko-socialnemu svetu tudi predsedoval, tako da se je vpliv KSJS na oblikovanje stališč in sklepov ESS še dodatno okrepil.

Na 339. seji ESS, 15. julija 2022, je bila uvodna točka namenjena predstavitvi dela Vlade RS in pričakovanj socialnih partnerjev v mandatu 2022-2026. Predsednik Vlade RS je poudaril pomen odprtega dialoga v okviru ESS ter predstavil začetno obdobje delovanja vlade. Navedel je, da so trenutno primorani kršiti Pravila o delovanju ESS, saj v državnem zboru potekajo le izredne seje, zakoni, ki pa so jih uspeli sprejeti, so bili obravnavani po nujnem postopku. Opozoril je, da je pri ukrepih za blažitev draginje potrebno hitro delovanje, zato predlogov ne bodo mogli obravnavati po redni proceduri. Glede programa vlade je izpostavil dva cilja. Prvi cilj je povezan z inflacijo, pri kateri naj bi bilo v mesecu oktobru vidno, koliko so pri svojih ukrepih uspešni. Drugi cilj je stabilizacija zdravstva, v povezavi s katero je omenil dva zakona, povezana s covidom in čakalnimi vrstami. Izpostavil je tudi načrt za okrevanje in odpornost ter napovedal ki ga bodo poskušali prenoviti, saj bo to temelj za investicije. Predsednik KSJS je v razpravi pozdravil spremembo kulture odnosov med člani ESS ter pozval vlado, da se opredeli do sindikalnega predloga dogovora o obuditvi socialnega dialoga ter ob tem izrazil nezadovoljstvo nad vnaprej napovedanimi kršitvami Pravil delovanja ESS. Poudari je, da bi vlada pri interventnem zakonu na zdravstvenem področju lahko povabila sindikate in delodajalce na pogovor in jim pojasnila, zakaj se ji mudi. Vlado je tudi pozval, da naj zavzame afirmativni odnos do javnega sektorja. V nadaljevanju je ESS sprejel sklep, da bo predsedovanje ESS za 6 mesecev prevzel predsednik KSJS Branimir Štrukelj. Sprejet je bil tudi sklep, da se ustanovi Pogajalsko skupino ESS za pripravo sprememb Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja. Pri obravnavi Predloga Zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema je podpredsednica KSJS opozorila, da je bilo zdravstvo tudi zaradi protikoronskih paketov zlorabljeno, zato je v tako slabi kondiciji, da nima energije za stresni test. Izrazila je željo, da do eksperimentov v zakonodaji ne bi več prihajalo, da bi bilo več sodelovanja, več socialnega dialoga, zato da bi bile rešitve sprejete v skladu s pravnim redom. Izpostavila je, da je predlog zakona v določenem delu preveč nedorečen, saj urejanje preveč prepušča podzakonskim predpisom. Opozorila je tudi, da se z zakonom posega v več sistemskih zakonov ter da ukrepi v zakonu niso zgolj začasne, temveč trajne narave. Izrazila je željo po sodelovanje pri iskanju nadaljnjih rešitev, s ciljem zagotovitve stabilnosti javnega zdravstvenega sistema. Po razpravi je ESS sprejel sklep o ustanovitvi Strokovnega odbora ESS za spremljanje prihajajočih sprememb v zdravstvenem sistemu ter sprejel poročilo Pogajalske skupine ESS za pripravo predlogov sprememb zakonodaje v zvezi z vodenjem evidenc delovnega časa. ESS je sprejel tudi sklep o ustanovitvi Pogajalske skupine ESS za pripravo Predloga sprememb Pravil o delovanju ESS v vsebini, ki je opredeljena v predlogu Dogovora o obuditvi socialnega dialoga.

Na izredni seji, 26. avgusta 2022, je ESS uvodoma obravnaval Zakon o pomoči gospodarstvu zaradi visokega dviga cen električne energije in zemeljskega plina. Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo se je pri predstavitvi zakona, s katerim naslavljajo visok dvig cen električne energije in zemeljskega plina opravičil, ker so zaradi potrebnega hitrega odziva na visoke cene električne energije in zemeljskega plina vsebino zakona oblikovali brez sindikalne strani, ki pa naj bi imela priložnost sodelovati pri nadaljnjem usklajevanju. V razpravi je sindikalna stran izpostavila, da želi biti enakopravno vključena v pripravo zakona ter opozorila, da podjetja, v času, ko prejemajo javna sredstva iz tega naslova, ne bi smela začeti s postopkom odpovedi pogodb o zaposlitvi zaposlenih. V nadaljevanju se je ESS seznanil z vsebino Zakona o začasnih ukrepih za odpravo posledic draginje za najbolj ranljive skupine prebivalstva, ki jo je predstavil minister za delo. V predstavitvi je navedel, da so si pri zakonu, ki je namenjen pomoči gospodinjstvom v stiski, pomagali s sistem obstoječih socialnih pomoči, pri čemer so cenzusi različni glede na sestavo gospodinjstva, število otrok itd. Napovedal je, da bodo informacije o tem predstavili v obliki spletnega kalkulatorja, kjer bo lahko vsak dobil informativni izračun, ali je upravičen do pomoči in se na podlagi tega izračuna obrnil na center za socialno delo. Sindikalna stran je v razpravi podprla zakon, pri tem pa opozorila, da zakon ne naslavlja skupine revno zaposlenih, tako da zaposleni, ki prejemajo minimalno plačo in se komaj prebijajo skozi življenje, ne bodo upravičeni do te pomoči. ESS je obravnaval tudi Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Minister za delo je pojasnil, da s tem zakonom prenašajo evropsko direktivo, novela pa ureja očetovski in starševski dopust, krajši delovni čas zaradi starševstva ter delno plačilo za izgubljeni dohodek. Sindikalna stran je v razpravi podprla novelo zakona ter poudarila, da je področje urejenosti starševskega varstva in družinskih prejemkov v Sloveniji v veliki meri primer dobre prakse na ravni evropske unije, zlasti z vidika deleža polno zaposlenih žensk z otroki, kjer smo najboljši v Evropi, in z vidika zagotavljanja storitev, ki so ključne za lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. Poleg tega je ESS na predlog sindikatov obravnaval sklep Vlade RS o ugotovitvi obstoja resnih motenj, ki ogrožajo stabilnost zdravstvenega sistema. V razpravi je sindikalna stran opozorila, da je vlada dan pred sejo ESS na podlagi interventnega zakona sprejela tudi uredbo o določitvi programov storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, kar je precedens glede na dosedanjo prakso sprejemanja splošnega dogovora. Podpredsednica KSJS je kot predsednica UO ZZZS izpostavila, da tako kot skupščina tudi upravni odbor o tem nista bila seznanjena. Poudarila je, da imajo organi zavoda, ki so kot predstavniki plačnikov storitev sestavljeni večpartitno, s tem težavo, saj gre za sistemski pristop, določen v Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki ima več desetletno tradicijo. Menila je, da bi morali nujno aktivirati Strokovni odbor ESS za spremljanje sprememb zdravstvenega sistema. Po razpravi je bil sprejet sklep, da Ministrstvo za zdravje pripravi delovno gradivo in skliče sejo strokovnega odbora ESS. V nadaljevanju se je ESS seznanil še s prvim poročilom Strokovnega odbora za finance in gospodarstvo za obravnavo novele Zakona o dohodnini, novele Zakona o trošarinah, novele Zakona o davčnem postopku in novele Zakona o finančni upravi ter s prvim poročilom Pogajalske skupine ESS za pripravo sprememb Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja.

Na dnevnem redu dopisne seje ESS, ki je potekala od 12. do 14. septembra 2022, sta bili mnenji MDDSZ k Predlogu zakona o praznikih in dela prostih dnevih Republiki Sloveniji (EPA 2470-VIII), ki ga je Državnemu zboru predložil Državni svet ter k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih (EPA 2392-VIII), ki ga je Državnemu zboru predložila skupina 5.000 volivk in volivcev. Medtem ko so sindikalne centrale predlagani mnenji MDDSZ podprle, delodajalske organizacije o prvem mnenju niso glasovale, obravnavi sprememb Zakona o delovnih razmerjih preko dopisne seje ESS pa nasprotovale, tako da se ESS o navedenih mnenjih ni opredelil.

Na 340. seji, ki je bila 23. septembra 2022, je ESS pri obravnavi Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina pozval Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, da naj dopolni besedilo zakona s predlogi socialnih partnerjev, ki so jih podali v razpravi. V nadaljevanju seje se je ESS seznanil z rebalansom proračuna Republike Slovenije za leto 2022 in podal pozitivno mnenje k spremembam in dopolnitvam Pokojninskega načrta poklicnega zavarovanja. ESS se je seznanil tudi: s poročilom Komisije Vlade RS za preprečevanje dela in zaposlovanja na črno o dejavnostih in učinkih preprečevanja dela in zaposlovanja na črno za leto 2021; z Letnim poročilom o izvajanju ukrepov države na trgu dela za leto 2021; s postopkom spremembe sporazumov o zaposlovanju s Srbijo in Bosno in Hercegovino; s poročilom Strokovnega odbora ESS za finance in gospodarstvo za obravnavo novele Zakona o dohodnini, novele Zakona o trošarinah, novele Zakona o davčnem postopku in novele Zakona o finančni upravi. Pri tem je ESS podprl novelo Zakona o trošarinah, novelo Zakona davčnem postopku in novelo Zakona o finančni upravi. Ob obravnavi poročila Strokovnega odbora ESS za spremljanje prihajajočih sprememb v zdravstvenem sistemu je podpredsednica KSJS izpostavila, da je potrebno razpravo o najboljših možnih ukrepih za sistemske spremembe zdravstvenega sistema nadaljevati v okviru strokovnega odbora, v okviru katerega pa ni bil obravnavan prejšnji interventni zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema, čeprav sta to javno zagotovila predsednik vlade in minister za zdravje. Opozorila je, da je v predlogu zakona tudi marsikaj, kar ne sodi v interventni zakon in nima prave zveze z epidemijo, ter da se glede nekaterih institutov dovoljuje urejanje s podzakonskimi akti, kot je na primer urejanje dodatkov. Po razpravi je ESS sklenil, da bo o interventnem zakonu odločal prihodnji teden na dopisni seji. ESS se je seznanil tudi s poročilom Pogajalske skupine ESS za pripravo predlogov sprememb zakonodaje v zvezi z vodenjem evidenc delovnega časa in podprl predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti. ESS je sprejel tudi sklepa o ustanovitvi dveh pogajalskih skupin, in sicer Pogajalske skupine ESS za pripravo novele Zakona o delovnih razmerjih in Pogajalske skupine ESS za pripravo novele Zakona o urejanju trga dela.

Na dopisni seji, ki je potekala od 4. do 6. oktobra 2022, je ESS odločal o poročilu Strokovnega odbora ESS za spremljanje prihajajočih sprememb v zdravstvenem sistemu na temo Zakona o nujnih ukrepih za zajezitev širjenja in blaženja posledic epidemije covid-19 na področju zdravstva. Predlagan je bil sklep o seznanitvi z navedenim poročilom, vendar so predlogu sklepa na delodajalski strani nasprotovali, predstavniki vladne strani so ga potrdili, predstavniki sindikalne strani pa se na glasovanje niso odzvali v številu, ki bi zagotavljalo sklepčnost. Posledično je bilo ugotovljeno, da je bila dopisna seja nesklepčna.

Na 341. seji, 14. oktobra 2022, je ESS podprl predlog Skupščine ZZZS o dopolnitvi 2. odstavka 23. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, in sicer, da Zavod s finančnim načrtom del sredstev, zbranih s prispevkom za poškodbo pri delu in poklicno bolezen, z javnim razpisom nameni za preventivne projektne programe ohranjanja poklicnega zdravja in promocijo zdravja na delovnem mestu, po skrajšanem postopku. Ob tem so socialni partnerji pozvali Vlado RS, da se do predlagane dopolnitve zakona opredeli v 14 dneh in skliče sestanek s socialnimi partnerji. V nadaljevanju seje se je ESS seznanil s Predlogom odloka o spremembah Odloka o okviru proračunov sektorja država za obdobje od 2022 do 2024, predlogom Sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2023, Predlogom proračuna Republike Slovenije za leto 2024 in Predlogom Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2023 in 2024. Predsednik KSJS je v razpravi izpostavil predvideno gospodarsko rast, in glede na nepredvidljivost dogodkov opozoril na možnost, da izdatki, povezani s proračunom, lahko zanihajo. Opozoril je, da proračun ne naslavlja vprašanj nekaterih strateških usmeritev države, kot je pri sredstvih za izobraževanje, saj vedno bolj zaostajamo za ravnjo držav OECD, kar se tiče investiranja v to področje. Podpredsednica KSJS pa je v povezavi s projekcijo ZZZS glede primanjkljaja v letih 2023 in 2024 zastavila vprašanje, ali so v proračunu za ta namen zagotovljena sredstva. ESS se je v nadaljevanju seznanil tudi s Predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Slovenskem državnem holdingu ter s Končnim poročilom o izvedeni raziskavi o minimalnih življenjskih stroških.

Na 342. seji, 11. novembra 2022, je ESS obravnaval Predlog Zakona o nujnih ukrepih za povečanje prihodkov upokojencev in omejitev dviga oskrbnin na področju socialnega varstva. Strokovna sodelavka KSJS je pri predstavitvi skupnega stališča sindikalne strani opozorila, da je sindikalno stran presenetil način uskladitve pokojnin, za katerega so izvedeli iz javnosti. Gre za začasni povečan prejemek v višini 4,5 %, čemur sindikati ne nasprotujejo, pomembno pa je, da bo izvedena redna uskladitev, ki mora biti v polni višini. Pozdravila je sofinanciranje stroškov storitev izvajalcem institucionalnega varstva preko transferja iz državnega proračuna, saj je to edini način, da se draginja ne prevali na končne uporabnike. Ravno tako je pozdravila upoštevanje rasti stroškov dela ter izrazila pričakovanje, da bo povišanje teh plač financirano iz državnega proračuna. Po razpravi je bil sprejet sklep, da ESS podpira Zakon o nujnih ukrepih za povečanje prihodkov upokojencev in omejitev dviga oskrbnin na področju socialnega varstva. ESS je v nadaljevanju obravnaval predlog Vlade o določitvi višine minimalne plače. Sindikalna stran je v razpravi izpostavila, da je treba najprej določiti višino minimalne plače po 3. členu Zakona o minimalni plači, v naslednjem koraku pa uskladiti znesek določene minimalne plače po 5. členu Zakona o minimalni plači. Iz statističnih podatkov je razvidno, da so se minimalni življenjski stroški bil v tem obdobju povečali za 9,2 %. V drugem koraku pa je potrebno določeno višino minimalne plače uskladiti še z rastjo cen življenjskih stroškov, za kar pa še nimamo točnega podatka. Sindikalna stran je poudarila, da bo vsako drugačno uskladitev minimalne plače štela za kršitev zakona. Po razpravi je ESS sprejel sklep, da bo razpravo o tem nadaljeval na izredni seji 18.11.2022, na kateri bo hkrati obravnaval tudi izhodišča za določitev sheme pomoči za skrajšani delovni čas in čakanje na delo. Poleg tega se je ESS seznanil s Poročilom o delu Inšpektorata RS za delo za leto 2021 in s Predlogom Zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o trgovini.

Na izredni seji ESS, 18. novembra 2022, je minister, pristojen za delo, opravil posvetovanje s socialnimi partnerji glede določitve in uskladitve minimalne plače. Sindikalna stran je v razpravi vztrajala, da je potreben dvojni popravek minimalne plače – v letošnjem letu na podlagi 3. člena Zakona o minimalni plači, ki pomeni določitev nove minimalne plače glede na novo izračunane minimalne življenjske stroške; in uskladitev v mesecu januarju s stopnjo inflacije. Ponovila je, da je ta uskladitev nujna tudi zaradi rasti življenjskih stroškov ter predlagala, da bi bila prva stopnja uskladitve (določitev nove minimalne plače) potrebna po obeh odstavkih 3. člena Zakona o minimalni plači, najprej minimalna, nato pa še dodatna določitev višje višine, vsaj 25 % nad minimalnimi življenjskimi stroški, ki naj se opravi v letošnjem letu. Drugo uskladitev (z inflacijo) pa sindikalna stran pričakuje v mesecu januarju. Ocena sindikalne strani je bila, da bi morala nova minimalna plača v neto znesku v mesecu januarju znašati približno 900 evrov. Delodajalska stran pa je navedla, da podpirajo enkraten dvig minimalne plače v januarju 2023, in sicer s stopnjo medletne rasti cen življenjskih potrebščin, ki se določi v januarju 2023 ob upoštevanju veljavnega zakona o dohodnini. Poudarila je, da dvigu minimalne plače v letu 2022 odločno nasprotujejo. Minister za delo je napovedal, da se bo poskušal držati vsega, kar je bilo izraženo v razpravi. Navedel je, da je osnova za uskladitev ta, da se plača uskladi z zakonskim minimumom. Pri tem gre lahko za enkratni dvig v januarju 2023 z upoštevanjem obeh minimumov. Dejal je, da bo svojo odločitev sporočil decembra. V nadaljevanju je ESS obravnaval izhodišča za določitev shem za skrajšani delovni čas in čakanje na delo ter sprejel sklep o imenovanju delovne skupine za pripravo zakona o shemi za skrajšani delovni čas in čakanje na delo.

Na 343. seji, 2. decembra 2022, je ESS obravnaval Zakon o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize. Sindikalna stran je v razpravi izpostavila, da je bila v usklajevanje besedila zakona vključena zgolj delodajalska stran, čeprav bodo imeli predvideni ukrepi na koncu posledice lahko tudi za zaposlene. Sindikalna stran je poudarila, da ukrepe za pomoč gospodarstvu podpira, kot nesprejemljivo pa je označila, da ukrepi ne vsebujejo nobenih pogojev, ki se tičejo ohranjanja delovnih mest. Opozorila je tudi, da v predlogu zakona ni nobenih omejitev, kar se tiče izplačevanja nagrad, poslovne uspešnosti poslovodstvom ter poudarila, da bi moral biti pogoj za podjetja, ki prejmejo pomoč, tudi zaveza, da imajo za določeno obdobje prepoved odpuščanja. Po razpravi je ESS pozval Vlado RS, da pri nadaljnjem oblikovanju besedila zakona v največji možni meri upošteva predloge, podane v razpravi ter da naj pripravi analizo proizvodnih in prodajnih cen električne energije v Republiki Sloveniji in oceno o tem, kje ostaja razlika med le-temi. V nadaljevanju je ESS ponovno pozval Vlado RS, da se opredeli do predloga skrajšanega postopka za dopolnitev 2. odstavka 23. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, socialna partnerja pa sta ponovno pozvala ministra za zdravje, da se udeleži seje skupščine Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Na izredni seji, 9. decembra 2022, se je ESS seznanil z Načrtom za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja za leti 2023 in 2024 ter s Poročilom Pogajalske skupine ESS za pripravo Predloga zakona o čezmejnem izvajanju storitev. Ob tem je ESS sprejel sklep o ustanovitvi Strokovnega odbora ESS za pripravo rešitev na področju ohranjanja konkurenčnosti na področju čezmejnega izvajanja storitev, katerega cilj je do konca leta 2022 oceniti podrobne učinke črtanja 2. odstavka 144. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter pripraviti analizo mehanizmov v konkurenčnih državah na področju napotovanja delavcev do konca meseca februarja 2023. Dogovorjeno je bilo tudi, da bo strokovni odbor do konca meseca marca 2023 predlagal mednarodno primerljive ukrepe za ohranitev konkurenčnosti storitveno izvoznega dela slovenskega gospodarstva vključno s spremembami na davčnem področju, s ciljem da se uveljavijo s 1. 1. 2024. Socialni partnerji so ob pogoju, da se Predlog zakona o čezmejnem izvajanju storitev dopolni na način, da se deli zakona, vezani na črtanje 2. odstavka 144. člena, začnejo uporabljati s 1. 1. 2024, podali soglasje k Predlogu zakona o čezmejnem izvajanju storitev. Poleg tega so socialni partnerji soglasno podprli spremembe Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja v obliki, kot so bile predlagane v Poročilu Pogajalske skupine za pripravo sprememb Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja.

Sicer pa je KSJS v letu 2022 prejemala vabila in sodelovala na sejah odborov Državnega zbora. Sej odborov DZ so se udeleževali predsednik, podpredsednica in strokovna sodelavka KSJS ter predstavniki posameznih sindikatov, članov KSJS, ki so o razpravah in odločitvah odborov DZ obveščali predsedstvo. KSJS je bila v letu 2022 zastopana tudi v delu Državnega sveta RS, katerega član je tudi predsednik KSJS Branimir Štrukelj, ki je o sklepih DS občasno poročal na sejah predsedstva KSJS.

 

2.    Sistem plač in kolektivna pogodba za javni sektor

Predsedstvo KSJS je na januarski seji (26. 1. 2022) obravnavalo vladni odgovor na predloga sindikalnih pogajalskih skupin glede usklajevanja vrednosti plačnih razredov, izhajajoč iz spodnje tretjine plačne lestvice in sklenilo, da se pripravi izjava za javnost, v kateri se navede: da minister za javno upravo ne opravlja svoje dolžnosti povezane z vodenjem socialnega dialoga s sindikati javnega sektorja; da Vlada RS z zavračanjem pogajanj o usklajevanju vrednosti plačnih razredov krši Dogovor o odpravi varčevalnih ukrepov v zvezi s povračili stroškov in drugimi prejemki javnih uslužbencev, zamiku izplačilnega dneva plače pri proračunskih uporabnikih ter regresu za letni dopust za leto 2021, z dne 28.05.2021; da je vlada s podtaknjencem v PKP10 ignorirala Svet za sistem plač in s tem kršila ZSPJS; kar vse povzroča naraščanje nezadovoljstva zaposlenih v javnem sektorju in vodi v pripravo stavkovnih aktivnosti. Navedena izjava ni bila pripravljena, ker je prišlo po seji predsedstva do dogovora vodij obeh sindikalnih pogajalskih skupin , da se na to temo skliče skupna novinarska konferenca.

Pogajalska skupina KSJS in druga sindikalna pogajalska skupina sta 1. 2. 2022 na skupni novinarski konferenci predstavili pričakovanja in zahteve sindikatov javnega sektorja glede zvišanja plač ter se odzvali na enostranski dvig zdravniških plač. Ključne zahteve obeh pogajalskih skupin sindikatov javnega sektorja so bile:

1.       Dosledno spoštovanju zaveze po uskladitvi temeljnih vprašanj plačnega sistema in uslužbenske zakonodaje ter posledično zakonodajnih sprememb na tem področju s sindikati javnega sektorja, vključno s parcialnimi spremembami področnih zakonov, ki posegajo na področje plač v javnem sektorju.

2.     Določitev avtomatičnega usklajevanja vrednosti plačnih razredov najmanj z inflacijo s prvo uskladitvijo s 1.4.2022, upoštevaje inflacijo v letu 2021.

3.         Dvig vrednosti plačnih razredov na način, ki bo odpravil plačno uravnilovko v spodnjem delu plačne lestvice.

4.      Dvig uvrstitev delovnih mest v javnem sektorju v višji plačni razred za enako število plačnih razredov, za kolikor se dvigujejo uvrstitve delovnih mest zdravnikov.

5.         Odprava omejitve najvišjega plačnega razreda, ki ga je mogoče doseči z napredovanjem.

6.      Zagotovitev sredstev RTV in posrednim proračunskim uporabnikom za pokrivanje povišanih stroškov dela iz prejšnjih zahtev, vključno s poračunom sredstev, ki jih vlada ni zagotovila vsem posrednim proračunskim uporabnikom za povišanje stroškov dela iz dogovora s sindikati javnega sektorja iz decembra 2018.

Pogajalska skupina KSJS se je 9. 2., 14. 2. in 17. 2. 2022 sestala na sestankih, na katerih je oblikovala skupna stališča KSJS glede nadaljevanja pogajanj, oblikovanje predloga stavkovnih zahtev, datuma in načina izvedbe Konference KSJS in o morebitni izvedbi splošne stavke javnega sektorja.

KSJS je 16. 2. 2022, na dan stavke zaposlenih v zdravstvenih domovih, bolnišnicah, lekarnah, socialnovarstvenih zavodih, zavodih za usposabljanje in varstveno-delovnih centrih ter centrih za socialno delo, v izjavi za javnost izrazila solidarnost in vso podporo stavkovnim zahtevam sedmim sindikatom, ki so razglasili stavko zdravstva in socialnega varstva ter vsem zaposlenim v teh dejavnostih. V izjavi za javnost je KSJS obsodila ravnanje Vlade RS, ki je kljub novembra 2021 sprejetemu dogovoru s sindikati zdravstva in socialnega varstva, da se 15.1. nadaljujejo pogajanja o dvigu plač zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu, najprej odlašala z začetkom teh pogajanj, kasneje pa sprejela pogajalska izhodišča, ki so sramotna za mnoge zaposlene v laboratorijski dejavnosti, radiološki dejavnosti, fizioterapiji, delovni terapiji, strokovnih službah ter na veliko drugih delovnih mestih osnovne dejavnosti in plačne skupine J.

Delovna skupina pravnikov KSJS je na sestanku, dne 22. 2. 2022, opravila strokovne priprave na izvedbo stavkovnih aktivnosti.

Predsedstvo KSJS je na marčni seji (2. 3. 2022) potrdilo predlog stavkovnih zahtev za obravnavo na seji konference KSJS in sklenilo, da se po seji konference KSJS objavi izjava za javnost, v kateri se obsodi vladno ignoriranje socialnega dialoga, kršitve zavez iz veljavnih dogovorov in enostranske posege v plačni sistem ter opozori, da bo KSJS pri stavkovnih zahtevah vztrajala vse do njihove izpolnitve.

Na 1. konferenci KSJS (3 .3. 2022) so članice in člani konference na podlagi ugotovitev, da:

-         je Vlada RS s sklepanjem parcialnih dogovorov in sprejemanjem enostranskih odločitev glede plač v javnem sektorju, brez usklajevanja z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja, povzročila resnično in pravo »razsutje« plačnega sistema v javnem sektorju;

-         so porušena so vsa razmerja med plačami, tako znotraj dejavnosti/plačnih skupin kot med primerljivimi delovnimi mesti v različnih dejavnostih/plačnih skupinah;

-       Vlada RS krši dogovor s sindikati javnega sektorja iz junija 2021, saj vse do danes ni podala svojega predloga glede uskladitve vrednosti plačnih razredov in ureditve ustreznih razmerij v spodnji tretjini plačne lestvice, kjer se višina plač zaposlenih giblje pod ali okoli minimalne plače;

-       Vlada RS krši zakone in kolektivne dogovore tj. KPND, saj je onemogočila redno letno uskladitev premije dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence in s tem povzroča težko materialno škodo vsem javnim uslužbencem in uslužbenkam;

-         Vlada RS konstantno ignorira socialni dialog, s tem tudi ne spoštuje ustavno zaščitenih pravic delavk in delavcev, in tako ne izpolnjuje dogovorjenih zavez. Večkrat je delovala v nasprotju z veljavnimi zakoni in celo v nasprotju z Ustavo RS, delavstvo pa »kaznuje«, ker se bori za svoje pravice in boljšo prihodnost;

na Vlado RS naslovili naslednje zahteve:

Takojšnji dogovor o uskladitvi višine vrednosti plačnih razredov - najmanj z inflacijo, v skladu z Dogovorom o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 80/18), in o spremembah plačne lestvice.

Takojšnje zvišanje plač vsem javnim uslužbencem glede na že dogovorjena zvišanja plač oziroma plačnih razredov posameznim skupinam zaposlenih v javnem sektorju.

Takojšnje zvišanje plač v spodnji tretjini plačne lestvice, v skladu z Dogovorom o odpravi varčevalnih ukrepov (Uradni list RS, št. 88/21).

Izpolnitev nerealiziranih zavez vlade iz veljavnih dogovorov in stavkovnih sporazumov.

Takojšnja uskladitev premij dodatnega kolektivnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence v višini, kot jo predvideva Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 115/05) ter poračun premij za nazaj, vključno z izpadlimi donosi pri vplačilih za leto 2022.

Dosledno spoštovanje zaveze iz Dogovora o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 80/18), da je o temeljnih vprašanjih s področja uslužbenske zakonodaje (ZJU) in sistema plač v javnem sektorju (ZSPJS) potrebno soglasje reprezentativnih sindikatov javnega sektorja in vlade.

KSJS je 8. 3. 2022 v izjavi za javnost izrazila solidarnost in vso podporo stavkovnim zahtevam SVIZ-a in vsem zaposlenim v dejavnosti vzgoje in izobraževanj, ki so za naslednji dan napovedali stavko zaposlenih v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah ter na fakultetah. V izjavi je bilo izpostavljeno, da gre odgovornost za stavko v dejavnosti vzgoje in izobraževanja v celoti pripisati Vladi RS, saj se vse do danes nihče izmed predstavnikov vlade ni niti enkrat sestal s SVIZ-om, kar je v nasprotju z Zakonom o stavki in pomeni še dodatno ignoranco socialnega dialoga. Opozorjeno je bilo tudi, da Vlada RS krši tudi dogovor s sindikati javnega sektorja iz junija 2021, saj vse do danes ni podala svojega predloga glede uskladitve vrednosti plačnih razredov in ureditve ustreznih razmerij v spodnji tretjini plačne lestvice, kjer se višina plač zaposlenih giblje pod ali okoli minimalne plače.

Pogajalska skupina KSJS je 22. 3. 2022, skupaj z drugo pogajalsko skupino, z javno izjavo pozvala Vlado RS, naj nemudoma uskladi višino premij dodatnega pokojninskega zavarovanja z veljavnostjo od 1. 1. 2022 dalje ter s poračunom za nazaj. V decembru 2021 bi se morale namreč premije dodatnega pokojninskega zavarovanja v skladu z Aneksom h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti (KPND) iz leta 2005 in objavljenimi statističnimi podatki, dvigniti za 6,9%, vendar se to ni zgodilo, kar pomeni, da je bilo 180.000 javnih uslužbenk in uslužbencev občutno oškodovanih. V javni izjavi je bilo poudarjeno, da nosi odgovornost za materialno oškodovanje vseh zaposlenih v javnem sektorju izključno Vlada RS, ki še vedno ni imenovala novih članic in članov Odbora zaprtega vzajemnega sklada za javne uslužbence.

KSJS je v izjavi za javnost, dne 11. 4. 2022, komentirala odločitev Ustavnega sodišča RS, ki je razveljavilo 48. člen PKP10 in s tem dvig plačnega stropa zgolj za zdravnike in zobozdravnike. Izpostavila je, da smo v KSJS Vlado RS ter poslanke in poslance Državnega zbora ves čas obravnave navedenega interventnega zakona opozarjali, da dvig najvišjega plačnega razreda zgolj za eno plačno podskupino ni nujen ukrep za odpravo posledic Covid-19 in da pomeni neenako obravnavo javnih uslužbenk in uslužbencev. Ker je bil zakon, kljub jasnim pozivom, sprejet in to po nujnem postopku, je pet predsednic in predsednikov sindikalnih central, s prvopodpisanim Branimirjem Štrukljem, predsednikom KSJS, vložilo zahtevo za oceno ustavnosti omenjene določbe interventnega zakona. KSJS je v izjavi poudarila, da je odločitev Ustavnega sodišča RS pričakovana in je posledica še ene izmed mnogih kršitev Ustave RS, ki si jih je privoščila takratna oblast v zadnjih dveh letih. Poleg tega je bilo v izjavi za javnost zapisano, da KSJS od prihodnje vlade pričakuje takojšnji začetek pogajanj o plačah v javnem sektorju, s ciljem vzpostavitve ustreznih razmerij med plačami – s poudarkom na spodnji tretjini plačne lestvice ter ponovno vzpostavitev delovanja Ekonomsko-socialnega sveta, na temelju enakopravnega dialoga socialnih partnerjev in vlade.

KSJS je 24. 5. 2022 na vladno pogajalsko skupino naslovila predlog za takojšen začetek pogajanj za določitev višine regresa za letni dopust za leto 2022. KSJS je predlagala, da: javnim uslužbencem, ki prejemajo osnovno plačo do vključno 30. plačnega razreda, pripada regres za letni dopust za leto 2022 v višini 1.500 EUR; javnim uslužbencem, ki prejemajo osnovno plačo od 31. plačnega razreda naprej, pripada regres za letni dopust za leto 2022 v višini 1.300 EUR.

Na uvodnem srečanju vladne pogajalske skupine in pogajalskih skupin reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, dne 20. junija 2022, je predsednik vlade povedal, da se ponovno obnavlja iskren in konstruktiven socialni dialog. Predstavil je dve vladni izhodišči, in sicer, da se kljub zahtevam in dilemam, velja najprej posvetiti deprivilegiranim (upoštevaje draginjo in inflacijo) in razpravo o tem, do katere točke ohraniti enoten oz. skupen plačni sistem.

Sindikalna skupina KSJS) je predsedniku vlade uvodoma zaželela uspešno delo in pozdravila del koalicijske pogodbe, ki se nanaša na partnerski odnos s sindikati. Ob tem je dodala, da je KSJS na vlado že naslovila predlog dogovora o obnovi socialnega dialoga in vladno stran pozvala, da se do posredovanega predloga opredeli. V nadaljevanju je opozorila na probleme kadrovskega primanjkljaja strokovnjakov in izpostavila, da se posamezni deli javnega sektorja zaradi tega že podirajo, tudi zato, ker so strokovnjaki v zasebnem sektorju boljše plačani. Podala je oceno stanja plačnega sistema – sistem je porušen zaradi partikularnih dvigov uvrstitev v plačne razrede, vrednotenje delovnih mest se je v zadnjih petih letih spremenilo, zato imamo znotraj skupnega plačnega sistema izrazito heterogena gibanja plač. Dodala je, da bo potrebno nasloviti nevzdržno kompresijo plač v spodnji tretjini plačne lestvice ter deficitarna delovna mesta zgornjega dela plačne lestvice, na katerih se opravljajo zahtevnejša in odgovornejša dela. Izpostavila je, da pričakuje tako reševanje akutnih problemov (dvig vrednosti plačnih razredov, poračun regresa za letni dopust, sprememba obdavčitve stroškov prevoza na delo, regres za prehrano (oboje v povezavi z inflacijo), imenovanje vladnih predstavnikov članov odbora Krovnega pokojninskega sklada javnih uslužbencev, ureditev financiranja RTV) kot tudi sistemskih vprašanj (ohranitev enotnega plačnega sistema oz. ohranitev skupnih osnov in ureditev specifik v področji zakonodaji). Glede vprašanja ohranitve enotnega plačnega sistema je povedala, da bo počakala na predlog vladne strani.

Po odhodu predsednika vlade je vladna stran predlagala dogovor o načinu in vsebini dela v zvezi s pogajanji in usklajevanji ter oblikovanje dveh ločenih pogajalskih skupin, za stavkovne in sistemske zahteve. V zvezi z dogovorom o vsebini in načinu dela je vladna stran predlagala časovnico za: sprejem dogovora o višini poračuna regresa za letni dopust; sprejem dogovora o formuli za usklajevanje vrednosti plačnih razredov; usklajevanje o prenovi plačnega sistema; odpravo nesorazmerij plač v javnem sektorju; aktivnosti vezane na odprte stavkovne zahteve. Sindikalna stran je poudarila, da morajo usklajevanja glede prenove plačnega sistema in odprave plačnih nesorazmerij potekati vzporedno in ne zaporedno.

Dogovorjeno je bilo: da bodo pogajanja potekala praviloma ob ponedeljkih; da bo prva seja pogajalske komisije bo 4. julija 2022; da bo Poslovnik o vodenju pogajanj in usklajevanj sprememb in dopolnitev Zakona o sistemu plač v javnem sektorju in njegovih podzakonskih predpisov, kolektivnih pogodb ter drugih predpisov in ukrepov, ki določajo politiko plač v javnem sektorju (nespremenjena vsebina) podpisan na prvi seji pogajalske komisije; da bosta pogajalski strani do 31. avgusta 2022 imenovali člane delovne skupine o prenovi plačnega sistema (zaradi operativnosti delovne skupine bo sindikalna stran imenovala do največ 10 članov, po 5 iz vsake pogajalske skupine); da se bodo pogajanja o višini poračuna za regres za letni dopust za leto 2022 in določitvi usklajevanja vrednosti plačnih razredov začela v mesecu juliju 2022, s ciljem, da se zaključijo do v začetka/u meseca oktobra 2022.

Predsedstvo KSJS je na julijski seji, dne 14. 7. 2022, sprejelo nova pogajalska izhodišča KSJS za usklajevanje vrednosti plačnih razredov in poračun regresa za letni dopust za leto 2022, in sicer, da se vrednosti plačnih razredov uskladijo za 12%, da znaša regres za letni dopust za javne uslužbence uvrščene do vključno 40. plačnega razreda (povprečna plača) 1.400,00 EUR, za javne uslužbence uvrščene od 41. plačnega razreda naprej pa 1.250,00 EUR. Predsedstvo je sprejelo tudi sklep, da bodo v delovni skupini za prenovo plačnega sistema javnega sektorja v imenu KSJS sodelovali: Branimir Štrukelj, Irena Ilešič Čujovič (namestnik Janez Turuk), Rok Cvetko, Bojan Hribar in Martina Vuk.

KSJS je 22. 8. 2022 na vladno pogajalsko skupino naslovilo predlog nove višine regresa za prehrano med delom za javne uslužbence, in sicer, da naj nova višina regresa za prehrano med delom za javne uslužbence od 1. 9. 2022 dalje znaša 7,96 EUR. V obrazložitvi je zapisala, da zaradi izjemne rasti cen osnovnih živil in gostinskih storitev v KSJS ugotavljamo, da sedanji znesek nadomestila za prehrano ne zadostuje niti za osnovni obrok med delom, do katerega so upravičeni javni uslužbenci. Izpostavila je tudi, da se bo s 1. 9. 2022 spremenila Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, in sicer v delu, ki določa višino neobdavčenega dela povračila stroškov za prehrano med delom. Ta znesek se bo iz zdajšnjih 6,12 EUR dvignil na 7,96 EUR, kar pomeni 30 % povišanje. Glede na navedeno je KSJS predlagala takojšen začetek pogajanj o sklenitvi Aneksa h KPND o novi višini regresa za prehrano med delom za javne uslužbence.

Na petih sejah pogajalske komisije, ki so bile: 29. 8., 5. 9., 12. 9. in 19. 9. 2022, je potekalo usklajevanje vrednosti plačnih razredov, regresa za letni dopust za leto 2022, pogajanje glede odprave nesorazmerij v plačah in glede višine regresa za prehrano med delom za javne uslužbence. V tem času so bili sklicani tudi štirje sestanki pogajalske skupine KSJS, in sicer: 25. 8., 5. 9., 12. 9. in 14. 9. 2022, na katerih so bila oblikovana skupna stališča KSJS glede usklajevanje vrednosti plačnih razredov, regresa za letni dopust za leto 2022, nesorazmerij v plačah in višini regresa za prehrano med delom za javne uslužbence.

Na septembrski seji (22. 9. 2022) je predsedstvo potrdilo pripombe in dopolnitve k vladnemu predlogu Dogovora o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju in sklenilo, da se jih posreduje MJU.

Na štirih sejah pogajalske komisije, ki so bile: 26. 9., 29. 9., 7. 10. in 12. 10. 2022, je potekalo usklajevanje besedila Dogovora o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju, sprememb ZSPJS ter drugih aktov vezanih na realizacijo Dogovora. V tem času so bili sklicani tudi trije sestanki pogajalske skupine KSJS, in sicer: 29. 9., 4. 10. in 12. 10. 2022, na katerih so bila oblikovana skupna stališča KSJS glede Dogovora o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju, sprememb ZSPJS ter aneksov h kolektivnim pogodbam.

Pogajalska skupina KSJS je 4. 10. 2022 vladni pogajalski skupini poslala dopis glede podpisa dogovora, sprememb ZSPJS, KPJS in KPND ter KP dejavnosti/poklicev. V dopisu je navedla, da KSJS podpira podpis Dogovora o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2022 in 2023, ki je bil parafiran v četrtek, 29. 9. 2022. V zvezi z vladnim predlogom spremembe ZSPJS pa je KSJS opozorila, da le-ta presega vsebino Dogovora in da je sporna zlasti odprava najvišjega možnega plačnega razreda v ZSPJS, ki ga lahko doseže javni uslužbenec z napredovanjem, saj sodi med temeljna vprašanja plačnega sistema, o katerih je potrebno v postopku usklajevanja zakona doseči soglasje socialnih parterjev. V dopisu je tudi poudarila, da bi se v KSJS strinjali s črtanjem drugega odstavka 7. člena ZSPJS, če se hkrati z odpravo kompresije na vrhu plačne lestvice dogovori tudi način odprave kompresije v spodnjem delu plačne lestvice, ki delovna mesta z različno stopnjo izobrazbe, zahtevnosti in odgovornosti izenačuje na minimalni plači. Izpostavila je tudi, da za hkraten podpis Dogovora in aneksov h KP dejavnosti/poklicev, v tistih delih, ki se nanašajo na odpravo plačnega »stropa«, trenutno ni zakonske podlage. Šele ko bo uveljavljeno črtanje drugega odstavka 7. člena ZSPJS, bo nastala pravna podlaga za podpis aneksov h KP dejavnosti/poklicev, v katerih najvišji plačni razred ne bo več 57. Zato je KSJS predlagala, da implementacija 8. točke Dogovora poteka na način, da se ZSPJS in kolektivne pogodbe spreminjajo v dveh fazah, v skladu z dogovorjenimi datumi dviga plač in drugih stroškov dela, in sicer:

1. faza (hkrati s podpisom Dogovora): sprememba ZSPJS v delu, ki se nanaša na dvig vrednosti plačnih razredov za 4,5%; aneks h KPND (regres za letni dopust in regres za prehrano); aneks h KPJS (dvig vrednosti plačnih razredov za 4,5%); aneksi h KP dejavnosti/poklicev (zgolj glede regresa za prehrano);

2. faza (v začetku 2023): sprememba ZSPJS v delu, ki se nanaša na +1PR; aneks h KPJS (+1PR pri ODMN); aneksi h KP dejavnosti/poklicev (+1PR).

Iz navedenih razlogov je KSJS še pred podpisovanjem Dogovora zahtevala sklic pogajalske komisije, na kateri bo potekalo usklajevanje sprememb ZSPJS in dogovarjanje o časovnici ter vsebini aneksov h kolektivnim pogodbam.

V zvezi s predlaganimi spremembami ZSPJS je bila 10. 10. 2022 sklicana seja Sveta za sistem plač v javnem sektorju, dva dni kasneje pa je prišlo do podpisa Dogovora o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2022 in 2023 in aneksov h KPJS, KPND ter KP dejavnosti in poklicev.

Predsedstvo KSJS je na oktobrski seji, dne 28. 10. 2022, opravilo osnovno evalvacijo možnih posledic spreminjanja plačnega sistema javnega sektorja in sklenilo, da bo dokončno stališče sprejelo, ko bodo znana vladna izhodišča.

V zvezi s spremembami ZSPJS je bila 9. 11. 2022 ponovno sklicana seja Sveta za sistem plač v javnem sektorju.

Predsedstvo KSJS se je na decembrski seji, dne 19. 12. 2022, predsedstvo seznanilo s potekom pogajanj o realizaciji sporazumov oziroma dogovorov, sklenjenih v obdobju preteklih vlad v skladu s 5. točko Dogovora o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2022 in 2023.

 

3. Pogoji dela, socialna varnost, enake možnosti za vse

KSJS in ostale sindikalne centrale so 4. 1. 2022 v skupni izjavi za javnost izpostavile, da pričakujejo sistemske rešitve dolgoročnega in vzdržnega financiranja zdravstvenega sistema. Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je namreč prejšnji teden potrdila predlog Finančnega načrta ZZZS za leto 2022, ki predvideva poslovanje s skoraj 150 milijonsko izgubo, ki naj bi bila krita iz presežkov ZZZS v preteklih letih ter rezervnega sklada ZZZS, s čemer bo ZZZS ostal brez vsakršnih rezerv. Pred odločanjem je bila na seji Skupščine ZZZS, dne 15. 12. 2021, točka dnevnega reda Finančni načrt ZZZS za leto 2022 pred glasovanjem na predlog predstavnikov aktivnih zavarovancev prekinjena, s sklepom, da bo Skupščina o Finančnem načrtu ZZZS odločala po prejemu pisnega zagotovila Ministrstva za zdravje, Ministrstva za finance oziroma Vlade Republike Slovenije, da bodo manjkajoča dolgoročna sredstva za financiranje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja zagotovljena iz državnega proračuna Republike Slovenije.

Ministrstvo za zdravje je ZZZS obvestilo, da je bil v Zakonu o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic Covid-19 (PKP10) dodan amandma, ki daje podlage, da v primeru, da v kolikor ZZZS ne razpolaga z lastnimi sredstvi za stroške, ki nastajajo zaradi obvladovanja nalezljive bolezni Covid-19 oziroma zaradi dviga plač v zdravstvu, le-te v letu 2022 zagotovi proračun Republike Slovenije.

Predstavniki aktivnih zavarovancev v Skupščini ZZZS so sicer po obvestilu o predlogu amandmaja, ki je bil kasneje tudi sprejet, finančni načrt ZZZS podprli, ob tem pa izrazili nezadovoljstvo z dejstvom, da določba v PKP10 ne rešuje problema sistemskega financiranja zdravstvenega sistema. Dejstvo, da bo proračun RS prispeval v zdravstveno blagajno samo in izključno pod pogojem (pa še to samo v letu 2022), če ZZZS ne bo razpolagal z lastnimi finančnimi sredstvi, je moč razumeti tudi kot prvi korak k finančnemu izčrpavanju ZZZS in to z izdatki, ki niso neposredno povezani z redno dejavnostjo zavoda. Vse to pa se utegne še kako poznati na kakovosti in obsegu košarice pravic in zdravstvenih storitev. Zato so predlagali, da se na naslednji seji Skupščine ZZZS v letu 2022 temu vprašanju nameni posebna točka dnevnega reda, na katero se povabi tudi ministra za zdravje in ministra za finance, in da se v okviru te točke najdejo sistemske rešitve dolgoročnega vzdržnega financiranja zdravstvenega sistema, brez posega v košarico pravic in dostopnost zdravstvenih storitev.

KSJS in ostale sindikalne centrale so 25. 1. 2022 v skupnem sporočilu za javnost pozvale poslanke in poslance Državnega zbora, da naj zavrnejo predlagani noveli Zakona o delovnih razmerjih in Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ker so prepričane, da zanju ni popolnoma nobenih utemeljenih razlogov, hkrati pa bosta resno poslabšali stanje v zdravstveni blagajni, zaradi povečanih odhodkov iz naslova nadomestil za začasno odsotnost z dela. Opozorile so, da se to se utegne odražati v obsegu zdravstvenih storitev, njihovi dostopnosti, kakovosti ali kombinaciji navedenega. V vsakem primeru pa bodo zaradi tega na slabšem zavarovanci. Izpostavile so, da je povsem nerazumno, da predlagatelj daje prednost neselektivnemu razbremenjevanju delodajalcev na račun sredstev, ki jih ZZZS namenja za zdravstvene storitve, torej tudi za zdravljenje in hitrejše vračanje na delo oseb, ki prejemajo nadomestilo zaradi začasne nezmožnosti za delo. Poudarile so, da sta predlagana zakona še dva v vrsti zakonskih predlogov, ki nista bila usklajevana z vsemi neposredno zainteresiranimi deležniki, ki nista bila predmet kakršnega koli socialnega dialoga niti javne razprave, posegata v sistemsko zakonodajo in pri tem ne upoštevata negativnih posledic, ki bi jih v primeru sprejetja imel predlog na različnih področjih. Prav tehtanju različnih posledic in iskanju rešitev, ki bi preprečevale negativne posledice je namenjen socialni dialog in sodelovanje javnosti.

Predsedstvo KSJS se je na seji 26. januarja 2022 seznanilo z zahtevo za presojo ustavnosti Zakona o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic COVID-19 – PKP10 in s predvideno časovnico njene obravnave na Ustavnem sodišču.

KSJS in ostale reprezentativne sindikalne centrale so 26. 1. 2022 sprejele skupno stališče, da se ne bodo udeležile zaključne konference »Reforma pokojninskega sistema v Sloveniji«, ki jo je 27.1.2022 organiziralo MDDSZ, v okviru projekta celostne zasnove reforme pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Na vabilo so se odzvale s skupno izjavo, ki so jo poslale MDDSZ, predstavništvu EK, OECD in medijem. V izjavi so zapisale, da iz vabila izhaja, da se je projekt začel izvajati že leta 2020 in da reprezentativne sindikalne centrale v celotnem obdobju izvajanja projekta niso bile vključene v nobeno aktivnost, povezano s projektom, ali povprašane o njihovih stališčih v zvezi z reformo pokojninskega sistema. Kakršnega koli posvetovanja s socialnimi partnerji in vključenosti v pripravo zaključkov projekta torej ni bilo, kljub temu, da smo socialni partnerji ključni deležniki pri tovrstnih reformah in kljub temu, da smo na nujnost aktivnega sodelovanja opozarjali že večkrat, tudi v okviru priprave Načrta za okrevanje in odpornost, ki prav tako predvideva določene aktivnosti v smeri reforme pokojninskega sistema. Poudarjeno je bilo, da v reprezentativnih sindikalnih centralah ne pristajamo na vlogo pasivnega opazovalca in si želimo dejanskega poglobljenega socialnega dialoga in aktivne udeležbe pri pripravi izhodišč za pokojninsko reformo ter da je bilo njihovo sodelovanje že večkrat zlorabljeno, z namenom ustvarjanja umetnega vtisa o socialnem dialogu, ki ga dejansko ni, zato se jutrišnje zaključne konference ne bomo udeležili. Ko bodo javno objavljena gradiva projekta, bomo le-ta natančno proučili in se nanje tudi odzvali. V vsakem primeru pa pričakujemo, da bo o izhodiščih in o samih rešitvah, ki jim bodo sledile, tekel socialni dialog, v katerem bodo končne rešitve tudi usklajene s socialnimi partnerji.

Konferenca KSJS je na svoji prvi seji, dne 3. marca 2022, obsodila posege aktualne koalicije v medijski prostor, še zlasti pa poskuse popolnega političnega prevzema RTV Slovenija. V izjavi za javnost po seji konference je bilo poudarjeno, da KSJS podpira boj zaposlenih za avtonomijo novinarstva in spoštovanje medijske ter delovne zakonodaje, saj je pravica do obveščenosti ena temeljnih pravic. Poleg tega je bilo v izjavi navedeno, da v KSJS podpiramo zahtevo novinarskih sindikatov RTV Slovenija in Sindikata novinarjev Slovenije po razveljavitvi razpisa za generalnega direktorja RTV Slovenija, saj je ta v nasprotju z zakonskimi in statutarnimi določbami. Mandat generalnega direktorja namreč ne more prenehati kadarkoli pred potekom štirih let, ampak le v primerih, določenih z zakonom. V izjavi je bila navedena tudi zahteva, naslovljena na Vlado RS, da izpolni Sporazum o razreševanju stavkovnih zahtev iz leta 2018, po katerem bi morala vsem javnim zavodom, tudi RTV Slovenija, zagotoviti sredstva za stroške dela. Navedeno je bilo tudi, da aktualna vlada namenoma finančno izčrpava javno RTV zaradi svojih kratkoročnih političnih motivov podrejanja javnega servisa, ne glede na uzakonjen javni interes, ki ga ima javna služba v obveščanju in kulturi.

Na majski seji (5. 5. 2022) je predsedstvo sklenilo, da se besedilo sindikalnega predloga dogovora o obuditvi socialnega dialoga iz avgusta.2021, aktualizira z vsebino, ki se nanaša na reformo zdravstva, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, dolgotrajno oskrbo, postopno skrajševanje delovnega časa in na zastopanost socialnih partnerjev v socialnem dialogu.

KSJS je 20. 5. 2022 v izjavi za javnost izrazila solidarnost in polno podporo zaposlenim na Radioteleviziji Slovenija, ki so tarče političnega obračunavanja, šikaniranja in posegov v uredniške odločitve ter programsko shemo! KSJS je v izjavi ostro obsodila vse poskuse politizacije medijskega prostora, še zlasti pa poskuse popolnega političnega prevzema RTV Slovenija ter navedla, da so se predstavniki KSJS aktivno vključili v pogajalski proces za razreševanje stavkovnih zahtev zaposlenih na RTV Slovenija. Po tistem, ko sta Koordinacija novinarskih sindikatov RTV Slovenija in Sindikat novinarjev Slovenije v petek, 13. 5. 2022, vodstvu RTV Slovenija napovedala stavko, je danes potekalo prvo srečanje v okviru pogajalskega procesa.

KSJS je 30. 5. 2022 v izjavi za javnost pozitivno ocenila vsebino Koalicijskega sporazuma ter navedla, da od vlade pa pričakuje tvoren socialni dialog in enakopravno partnerstvo. V izjavi je izpostavila, da so pred bodočo vlado pomembni in zahtevni izzivi, pri reševanju katerih želi KSJS tvorno sodelovati. Urediti je treba zdravstvo, ki bo temeljilo na kakovostnih in vsem pravočasno dostopnih javnih storitvah. Zagotoviti je treba ustrezna (zadostna) sredstva za financiranje dolgotrajne oskrbe ter pogoje za izvajanje vseh potrebnih storitev dolgotrajne oskrbe. Soočiti se je treba s spremembami pokojninske in invalidske zakonodaje in zagotoviti nov vir sredstev za ta namen (demografski sklad). Poleg tega je navedla, da pričakuje tudi začetek pogovorov o postopnem skrajševanju delovnika oziroma delovnega tedna ter o zelenem prehodu. Zato od nove vlade pričakuje takojšen začetek pogovorov in podpis dogovora o ponovni vzpostavitvi Ekonomsko-socialnega sveta. Poudarila je, da je nujno tudi takoj začeti pogajanja o plačah in plačnem sistemu v javnem sektorju, saj so v dejavnostih zdravstva in socialnega varstva ter vzgoje in izobraževanja še vedno odprte stavke z jasnimi stavkovnimi zahtevami. Ena prvih prioritet mora biti normalizacija razmer na RTV Slovenija, kjer ravno tako poteka stavka. Nujni so depolitizacija in zagotovitev novinarske, uredniške in institucionalne avtonomije ter svoboda medijev na splošno.

KSJS je 16. 6. 2022 v izjavi za javnost izrazila solidarnost in polno podporo zaposlenim na RTVS, ki so se odločili, da bodo 20. junija 2022 nadaljevali stavko, saj po več kot 14-ih dneh pogajanj z vodstvom RTV o stavkovnih zahtevah ni bil dosežen noben napredek, razmere v uredništvu Informativnega programa TV Slovenija pa se iz dneva v dan še poslabšujejo. Zato je KSJS svoje sindikate pozvala, da se udeležijo Javnega shoda za javno RTV Slovenija, napovedan za 20. junija 2022, ob 19. uri, na Trgu republike.

Po večmesečnem prizadevanju KSJS je bil 22. 7. 2022 ponovno konstituiran Odbor KPSJU, ki je že na ustanovni seji sprejel sklep o uskladitvi premij kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, s poračunom za nazaj, od 1. 1. 2022.

KSJS je 30. 8. 2022 v izjavi za javnost ponovno podprla stavko zaposlenih na RTV Slovenija in izrazila zgroženost nad vedno večjimi pritiski na zaposlene in popolno nepoznavanje poslanstva javnega radijskega, televizijskega in multimedijskega servisa s strani generalnega direktorja RTV Slovenija. Ker se vse to dogaja s polno podporo Programskega sveta, je KSJS pozvala Državni zbor RS, da preuči vse možnosti za razrešitev članov Programskega sveta in zagotovi normalizacijo razmer na RTV Slovenija.

Delovna skupina pravnikov KSJS je na sestanku, dne 14. 9. 2022, razpravljala o predlogih sprememb Zakona o reprezentativnosti sindikatov. Na sestanku je bilo dogovorjeno, da se pred nadaljevanjem obravnave predlaganih zakonskih sprememb pridobijo usmeritve predsedstva KSJS.

KSJS je 15. 9. 2022 v izjavi za javnost podprla pobudo Inštituta 8. marec za spremembo Zakona o osnovni šoli, s katero se kosilo uvaja kot pravica za vse šoloobvezne otroke in za spremembo Zakona o šolski prehrani, v katerem se ureja tehnična plat uveljavljanja pravice. V izjavi je izrazila pričakovanje, da bo resorno ministrstvo v dogovoru z osnovnimi šolami zagotovilo ustrezen način za zagotavljanje šolskih kosil vsem otrokom, ki se bodo nanje prijavili, ter poudarila, da lahko z univerzalnostjo navedene pravice storimo pomemben korak k dejanski brezplačnosti šole v Sloveniji, hkrati pa zagotovimo vključenost vseh otrok.

Na septembrski seji (22. 9. 2022) se je predsedstvo seznanilo s potekom usklajevanja predloga ukrepov za Zakon o nujnih ukrepih za zajezitev širjenja in blaženja posledic epidemije COVID-19 na področju zdravstva ter ob tem izrazilo kritiko dosedanjega načina dogovarjanja in nezadovoljstvo s predlaganimi rešitvami. Predsedstvo se je seznanilo tudi s potekom usklajevanja Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti ter podprlo dosežene kompromisne rešitve. Predsedstvo je podprlo tudi predlagane spremembe Zakona o dohodnini. Poleg tega je predsedstvo sklenilo, da bo KSJS na podlagi 42.a člena ZSPJS pristopila h Kolektivni pogodbi za javni sektor.

Poleg tega se je predsedstvo seznanilo z aktivnostmi sindikalnih central za obnovitev delovanja ESS in s pozivom KPK glede poročanja o lobiranju in v zvezi s sodelovanjem pri pripravi nove Resolucije o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji ter podprlo osnutek Dogovora o ustanovitvi Skupnega odbora ZSSS in KSJS.

Predsedstvo je na oktobrski seji (28. 10. 2022) sklenilo, da bo KSJS oblikovala javno izjavo v podporo uveljavitvi zakona o RTVS in zakona o dolgotrajni oskrbi, v kateri bo predstavila svoja stališča o RTV Slovenija in dolgotrajni oskrbi, izhajajoč iz programskih usmeritev sprejetih na 6. kongresu. Predsedstvo se je seznanilo s predlaganimi spremembami ZUTD in ZDR-1 ter Zakona o čezmejnem opravljanju storitev (ZČmlS-1). Poleg tega je predsedstvo potrdilo stališče KSJS glede Predloga zakona o nujnih ukrepih za zajezitev širjenja in blaženja posledic epidemije COVID-19 na področju zdravstva, ki je bilo posredovano Odboru za zdravstvo DZ in vsem poslancem. Predsedstvo je potrdilo tudi vsebino predloga za izvedbo primerjalne analize ureditve reprezentativnosti sindikatov v izbranih državah EU, ki je bila preko poslancev posredovana Raziskovalnemu oddelku Državnega zbora RS.

Na decembrski seji (19. 12. 2022) se je predsedstvo seznanilo s potekom usklajevanja Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih in podprlo predlagane rešitve. Predsedstvo se je prav tako seznanilo s potekom posvetovanj socialnih partnerjev glede določitve in uskladitve zneska minimalne plače ter s potekom usklajevanj o spremembah Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja. Poleg tega je predsedstvo imenovalo Tjašo Škedelj za članico Strokovnega odbora ESS za pripravo rešitev na področju ohranjanja konkurenčnosti na področju čezmejnega izvajanja storitev ter sklenilo, da bo v delovni skupini za pripravo osnutka Zakona o razvojnih delovnih mestih sodelovala M. Vuk ter da bo v delovnih skupinah za pripravo zakonske podlage za zaposlovanje visoko usposobljenih strokovnjakinj in strokovnjakov iz tujine v Sloveniji in osnutka novele Zakona o udeležbi delavcev pri dobičku sodeloval B. Hribar.

Predsedstvo KSJS je 23.11.2022 v izjavi za javnost, podprla uveljavitev novega Zakona o RTV Slovenija in novele Zakona o dolgotrajni oskrbi ter pozivala ljudi, da se udeležijo referenduma in glasujejo ZA njuno uveljavitev. V izjavi za javnost je poudarilo, v KSJS vseskozi odločno podpiramo Sindikat novinarjev Slovenije in zaposlene na RTV Slovenija v prizadevanjih za - od politike neodvisen, profesionalen in strokoven javni servis. Enako – za soglasno podporo – se je Predsedstvo KSJS izreklo tudi o noveli Zakona o dolgotrajni oskrbi. V izjavi za javnost je poudarilo, da mora biti dolgotrajna oskrba novo socialno zavarovanje, namenjeno ljudem ter da so za izvajanje dolgotrajne oskrbe potrebni ljudje – zaposleni v mreži dolgotrajne oskrbe, kar pa trenutno veljavni zakon, ki je nastal mimo socialnega dialoga in so mu nasprotovali tako stroka kot skoraj vsi deležniki, ne omogoča.

 

4. Sodelovanje v organih, projektih in sodelovanje z drugimi sindikalnimi organizacijami

KSJS je v letu 2022 preko svojih predstavnikov sodelovala v organih, ki vodijo socialni dialog in usklajujejo stališča o vseh pomembnih vprašanjih, ki zadevajo zaposlene v državi Sloveniji. Predsednik in generalni sekretar KSJS Branimir Štrukelj in Bojan Hribar sta kot član in namestnik člana sodelovala na sejah ESS. Nadja Götz je kot članica sodelovala v Evropskem ekonomskem in socialnem odboru in v Svetu Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. V skupščini Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) so kot člani sodelovali štirje predstavniki KSJS: Irena Ilešič Čujovič (predsednica Upravnega odbora ZZZS), Janez Turuk, Franci Frantar in Martina Vuk. Na predlog KSJS pa so kot člani območnih svetov ZZZS sodelovali: Matej Velenšek iz SZSVS v OE ZZZS Celje; Greta Vatovec iz SVIZ v OE ZZZS Koper; Magdalena Mustar Pečjak iz SVIZ v OE ZZZS Ljubljana; Boris Radosavljevič iz SVIZ v OE ZZZS Maribor; Metka Babič iz SDP v OE ZZZS Murska Sobota; Anica Erjavec iz SVIZ v OE ZZZS Nova Gorica; Darja Hermonko iz SZSVS v OE ZZZS Ravne na Koroškem.

V delu Državnega sveta RS je kot državni svetnik sodeloval predsednik KSJS Branimir Štrukelj, v Svetu Zavoda RS za zaposlovanje pa je kot podpredsednik Sveta sodeloval generalni sekretar KSJS Bojan Hribar.

V letu 2022 je 136 sodnikov porotnikov na delovnih in socialnih sodiščih svojo funkcijo opravljalo na predlog sindikatov, članov KSJS. Člani sindikatov KSJS pa so sodelovali še v drugih organih socialnega dialoga, in sicer v Uradniškem svetu RS, Strokovnem svetu RS za vzgojo in izobraževanje, Nadzornem odboru Modre zavarovalnice, Odboru Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja (SODPZ), idr.

KSJS je 30. 4. 2022, po dveh letih premora, zaradi epidemije Covid-19, skupaj z ZSSS in KS Pergam ponovno sodelovala pri organizaciji in izvedbi tradicionalnega praznovanja delavskega praznika 1. maja na Rožniku v Ljubljani.

Predsedstvo KSJS je na majski seji, dne 5. 5. 2022, sprejelo odločitev, da se predlog dogovora o ustanovitvi in načinu delovanja stalnega koordinacijskega telesa sindikalnih central dodela tako, da ostaneta odprti možnosti oblikovanja stalnega koordinacijskega telesa samo z ZSSS ali z vsemi sindikalnimi centralami, in da se glede ustanovitve stalnega koordinacijskega telesa sindikalnih central opravi predhodni sestanek z ZSSS.

KSJS je 12. 5. 2022 gostila srečanje s švedskimi sindikalistkami in sindikalisti – v okviru študijskega obiska švedskih sindikalistk in sindikalistov, ki obiskujejo 3-letni sindikalni program usposabljanja GAF v Göteborgu.

KSJS je sodelovala na delavnici o zaščiti žvižgačev (24. 5. 2022) – Izvajalca: Transparency International Slovenia in Oštro - Center za preiskovalno novinarstvo v jadranski regiji.

Na sestanku vodstva KSJS in ZSSS, dne 6. 6. 2022, je bilo doseženo načelno soglasje za oblikovanje skupnega permanentnega koordinacijskega telesa. Dogovorjeno je bilo da se bo ZSSS pisno opredelila do predloga dogovora, ki ga je pripravila KSJS.

Predsedstvo KSJS je na septembrski seji, dne 22. 9. 2022, imenovalo Branimirja Štruklja za kandidata KSJS za člana Državnega sveta. Ob tem je predsedstvo sklenilo, da se pri imenovanju elektorjev KSJS za volitve članov Državnega sveta uporabi enak ključ kot pred petimi leti. Predsedstvo je sprejelo tudi sklep, da bodo elektorji KSJS za volitve kandidata za predstavnika sindikalnih central v nadzornem svetu Kapitalske družbe isti kot za volitve članov Državnega sveta. Poleg tega je predsedstvo kot predstavnika KSJS v Svetu za sistem plač v javnem sektorju imenovalo Bojana Hribarja, za njegovo namestnico pa Martino Vuk.

Volitve članov Državnega sveta RS so bile 24. 11. 2022. Kot predstavniki delojemalcev so bili s strani sindikalnih central za člane DS izvoljeni: Branimir Štrukelj iz KSJS in Lidija Jerkič, Oskar Komac in Saška Kiara Kumer iz ZSSS.

V letu 2022 se je nadaljevalo sodelovanje sindikalnih central. Sklicanih je bilo 10 sestankov tako imenovane koordinacije sindikalnih central, na katerih so bila oblikovana skupna stališča in sprejeti dogovori glede: višine minimalne plače v letu 2022; ustavne presoje PKP10; novele Zakona o minimalni plači; prvomajske prireditve na Rožniku; obuditve socialnega dialoga in delovanja ESS; vsebine sej ESS. Sestankov koordinacije sindikalnih central sta se redno udeleževala predsednik in generalni sekretar KSJS, občasno pa tudi podpredsednica KSJS in strokovna sodelavka KSJS za pravne zadeve.

Predstavniki KSJS so sodelovali na različnih dogodkih, ki so jih je organizirali Vlada RS, Državni svet RS, Ekonomsko-socialni svet, Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) in Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji. KSJS je med drugim sodelovala na: srečanju s predstavniki Evropske komisije (28. 3. 2022), in sicer z direktorjem generalnega direktorata za ekonomske in finančne zadeve (DG ECFIN) in direktorjem projektne skupine za okrevanje in odpornost (DG RECOVER) -– pregled izvajanja slovenskega načrta za okrevanje in odpornost (NOO), zlasti o ukrepih, ki so ali bodo predmet socialnega dialoga, zlasti vzpostavitev sistema dolgotrajne oskrbe, reforma pokojninskega in zdravstvenega sistema; konferenci v organizaciji MDDSZ in Mirovnega inštituta (08.06.2022): "V vrtincu sprememb na trgu dela, delovnih mestih in v družinskem življenju"; srečanju z misijo IMF (17.11.2022) – na temo: kratkoročni in srednjeročni razvoj in politike trga dela; pogajanja o plačah v luči naraščajočih stroškov energije in drugih življenjskih stroškov; srečanju s predstavniki EESC FRRL group (European Economic and Social Committe Fundamental Rights and Rule of Law Group (17.11.2022); nacionalni konferenci o nasilju nad ženskami (25.11.2022) – v organizaciji MDDSZ, MNZ in MP ter 3 NVO.

KSJS je o svojem delovanju, sprejetih stališčih, sklepih in odločitvah redno obveščala sindikate, člane KSJS, preko sporočil medijem in z objavo vseh pomembnejših informacij o delovanju konfederacije in njenih temeljnih dokumentov na spletni strani pa je skrbela tudi za obveščanje javnosti.

 

Organizacijske in kadrovske zadeve

Predsedstvo KSJS je na marčni seji, dne 2. 3. 2022, sprejelo Poročilo o delovanju KSJS v letu 2021, potrdilo Pregled realizacije Finančnega načrta KSJS za leto 2021 ter sprejelo Poročilo o finančno-materialnem poslovanju v letu 2021, Finančni načrt KSJS za leto 2022 in Načrt dela KSJS za leto 2022, s predlaganimi spremembami in dopolnitvami.

Na 6. kongresu KSJS, dne 7. aprila 2022, v Kongresnem centru hotela Four Points by Sheraton (Mons), v Ljubljani, so delegatke in delegati sprejeli poročilo o delovanju v preteklem mandatnem obdobju, spremembe in dopolnitve statuta, programske usmeritve za prihodnje štiriletno obdobje, dve resoluciji: Nič o plačah v javnem sektorju brez KSJS in Za obnovitev enakopravnega dialoga socialnih partnerjev ter za predsednika KSJS ponovno izvolili Branimirja Štruklja.

KSJS je od 24.07.2007 lastnica poslovnih prostorov v Domu sindikatov, na Dalmatinovi 4, v Ljubljani. Odločbo o vpisu etažne lastnine KSJS v zemljiško knjigo je Okrajno sodišče Ljubljana izdalo decembra 2019. KSJS je del poslovnih prostorov v Domu sindikatov, tako kot v preteklih letih, tudi v letu 2022 oddajala v najem. KSJS je bila v letu 2022 še vedno solastnica Sindikalnega izobraževalnega centra v Radovljici, ki je od septembra 2010 zaprt, vendar ga sindikalnim centralam, kljub kar nekaj poskusom, še ni uspelo prodati. KSJS je imela v letu 2022 z nepremičninami vrsto stroškov, kot so: stroški vzdrževanja, nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, nujni vzdrževalni stroški, stroški požarnega zavarovanja, plačilo davka od najemnin. Sredstva pridobljena od prodaje nepremičnin, katerih solastnik je bila KSJS, kakor tudi stroški nepremičnin, se vodijo na računu kot sredstva posebnega nepremičninskega sklada KSJS.

Sindikati, člani KSJS, so v letu 2022 ohranili število članov in obdržali organizacijsko strukturo, ki so jo zgradili v preteklih letih, zaposleni na KSJS pa so po zaposlitvi strokovne sodelavke KSJS za pravne zadeve v letu 2021 ostali v enaki zasedbi.

 

Zaključek

Poročilo o delovanju KSJS zajema pregled in oceno najpomembnejših aktivnosti KSJS, ki so potekale v letu 2022. Podrobnejši pregled delovanja KSJS je mogoče razbrati iz zapisnikov, gradiv in številnih sporočil, ki so bila v letu 2022 posredovana članom KSJS oziroma so bila javno objavljena.

 

Bojan Hribar,

generalni sekretar

 

Opomba: Poročilo o delovanju KSJS v letu 2022 je bilo sprejeto na 8. redni seji predsedstva KSJS, dne 8. 3. 2023, v Ljubljani.