UVOD

 

Delovanje Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) v letu 2021 je temeljilo na načrtu dela KSJS za leto 2021, ki ga je sprejelo predsedstvo KSJS na 23. redni seji, 24.02.2021. Podlaga za aktivnosti KSJS so bile predvsem naloge in aktivnosti iz programa KSJS za mandatno obdobje 2018 – 2022, sprejetega na 5. kongresu KSJS.

V leto 2021 smo vstopili z razglašeno epidemijo COVID-19, tako da so nam življenje že od začetka leta v veliki meri krojile in nam še krojijo protikoronske omejitve. Hkrati pa smo se tako v KSJS kot družba v celoti soočali z zniževanjem standardov pravne države, z degradacijo socialnega dialoga, s pritiski na javne medije (STA, RTV Slovenija), s pritiski na neodvisnost pravosodja in političnim podrejanjem policije.

Že v začetku leta se je pokazalo, da vlada ne namerava spoštovati zavez iz Dogovora o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju, ki je bil sprejet decembra 2018, saj je predsednik vlade že v mesecu januarju kar na omrežju Twitter napovedal, da se bodo nekateri deli javnega sektorja izločili iz enotnega plačnega sistema javnega sektorja.

Vlada RS je nadaljevala tudi s prakso sprejemanja interventne zakonodaje brez upoštevanja Pravil o delovanju Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), kot tudi s tem, da je v tako imenovane PKP-je vključevala določbe, ki niso imele nič skupnega z interventnimi ukrepi za zajezitev epidemije, in z njimi posegala v sistemske zakone. Vse to je prispevalo k drastičnemu zniževanju ravni socialnega dialoga.

Ker je vlada sistematično zniževala raven socialnega dialoga in kršila pravila delovanja ESS tudi pri sprejemanju nekateri ključnih zakonov, kot so Zakon o nacionalnem demografskem skladu, Zakon o debirokratizaciji in paket davčne zakonodaje, smo se temu v KSJS skupaj z drugimi sindikalnimi centralami uprli in prekinili naše sodelovanje v ESS ter naše nestrinjanje z vladnim nespoštovanjem vladavine prava in socialnega dialoga izrazili tudi z udeležbo na množičnih protestih 28. maja in 25. junija.

KSJS je v letu 2021 nadaljevala z izvajanjem štiriletnega projekta »Skupaj nad izzive trga dela«, ki ga je pridobila s prijavo na javni razpis MDDSZ za sofinanciranje projektov socialnih partnerjev in ga, kot je bilo načrtovano, 30.09.2021 uspešno zaključila.

Predsedstvo KSJS se je v letu 2021 sestalo na devetih rednih in štirih izrednih sejah. Na eni seji se je sestal Odbor za nadzor finančno-materialnega poslovanja, ki je obravnaval Poročilo o delu in pregledal Poročilo o finančno-materialnem poslovanju KSJS.

 

Poročilo je pripravljeno po naslednjih programskih sklopih:

1. Delo organov KSJS - sodelovanje v odločanju na državni ravni

KSJS je aktivno sodelovala v odločanju na državni ravni, predvsem v okviru ESS, v njegovih strokovnih odborih in pogajalskih skupinah, v okviru Državnega sveta, na odborih Državnega zbora, v organih socialnega zavarovanja ter v organih nadzora dodatnega pokojninskega zavarovanja javnih uslužbencev.

Ekonomsko-socialni svet RS (ESS) se je v letu 2021 sestal le na treh rednih in dveh izrednih sejah, saj smo predstavniki sindikalnih central od 13. maja naprej, zaradi vladnega sistematičnega kršenja Pravil delovanja ESS, njegove seje obstruirali. Na sejah ESS, ki so potekale v času od februarja do vključno aprila sta sodelovala predsednik in generalni sekretar KSJS, kot član in namestnik člana, na nekaterih pa tudi podpredsednica KSJS. Na sejah so zastopali stališča KSJS in s sprejetimi stališči in sklepi ESS seznanjali predsedstvo KSJS. Glede na vpliv, ki so ga imeli nastopi predstavnikov KSJS na sejah ESS, je KSJS pomembno prispevala k oblikovanju stališč in sklepov ESS.

Na 336. seji, 19. februarja, prvi seji ESS v letu 2021, je bil na predlog sindikalne strani sprejet ugotovitveni sklep, da se ne izvaja sklep, sprejet na decembrski seji ESS, na podlagi katerega bi morala ministrstva povabiti socialne partnerje k sodelovanju pri oblikovanju Nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost (NOO). ESS je obravnaval tudi Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o čezmejnem izvajanju storitev in zaradi nestrinjanja sindikalne strani sprejel sklep, da predlog zakona med socialnimi partnerji in Vlado Republike Slovenije ni usklajen. Na dnevnem redu seje je bil tudi Načrt za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja za leti 2021 in 2022. Generalni sekretar KSJS je v razpravi izpostavil, da mladi v Sloveniji pozno vstopajo na trg dela, zato bi bilo treba tej problematiki nameniti več pozornosti. Poudaril je, da je ukrep v povezavi z zaposlenimi, ki izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev, sprejet v PKP7, neustaven. Opozoril je tudi, da je nesprejemljivo da se sredstva za izvajanje ukrepov APZ v letu 2022 znižujejo, zato je predlagal, da se to uredi v rebalansu proračuna. Po razpravi je bil pri tej točki sprejet sklep, da socialni partnerji pozivajo MDDSZ k aktivnemu vključevanju socialnih partnerjev v pripravo Načrta za izvajanje ukrepov APZ za leti 2021 in 2022. ESS se je seznanil tudi z Letnim poročilom Inšpektorata RS za delo za leto 2019. Sindikalni predstavniki so v razpravi izpostavili, da v poročilu manjka priporočilo inšpektorata, kaj bi bilo potrebno spremeniti v zakonodaji, da bi se kršitve lahko preprečevale ali lažje ugotavljale. Opozorili so tudi, da iz poročila ni razvidno, katere kršitve kolektivnih pogodb inšpektorat ugotavlja ter kaj bi bilo potrebno narediti, da bi bil nadzor nad izvajanjem kolektivnih pogodb učinkovitejši. Glede plačila za delo pa so sindikalni predstavniki opozorili na zamude pri izplačevanju določenih elementov plač, zlasti dodatkov za čas epidemije v javnem sektorju, saj se ti izplačujejo z večmesečno zamudo. ESS je po razpravi sprejel sklep, da socialni partnerji pozivajo Inšpektorat RS za delo in MDDSZ, da pri nadaljnjem delu upoštevata poudarke in priporočila iz opravljene razprave. ESS se je seznanil tudi s Poročilom o dejavnostih in učinkih preprečevanja dela in zaposlovanja na črno za leto 2019 ter z Dvajsetim poročilom Republike Slovenije o izvajanju Evropske socialne listine. Sindikalna stran je poročilo označila za nepopolno in opozorila, da je pomanjkljivo opisano stanje na področjih poklicnih bolezni, dolgotrajne oskrbe in ukrepov, povezanih z epidemijo. V povezavi s poklicnimi boleznimi je izpostavila nerešeno vprašanje glede pravilnika, v zvezi z dolgotrajno oskrbo na zastoj pri delu pogajalske skupine ESS, v zvezi z ukrepi za zajezitev epidemije pa na dejstvo, da gre pri tem bolj za spoštovanje raznih pravil z vidika varnosti in zdravja pri delu ter mehanizmov, ki preprečujejo širjenje epidemije. Opozorila je še na velike težave z odrejanjem karanten, na nezmožnost sledenja stikov in na problematiko višine nadomestila plač okuženih s koronavirusom.

Na 337. seji ESS, ki je bila 12. marca 2021, je bil prva vsebinska točka predlog Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), ki ga je predstavil minister pristojen za razvoj in EU kohezijsko politiko Zvonko Černač. V razpravi se je predsednik KSJS najprej kritično odzval na oznako dokumenta s stopnjo zaupnosti "interno" in opozoril, da je v drugih državah NOO predmet javne diskusije. Nadalje je izpostavil, da načrtovanja izobraževanja ni možno reducirati zgolj na orodje za trg dela, in pri tem menil, da vlada ne reflektira trendov, ki so dominantni že 30 let tako v teoriji kot praksi. Poudaril je tudi, da demografski sklad, tak kot je predviden, ne zagotavlja pokojnin in varnosti, omogoča pa koncentracijo državnega premoženja, skozi katerega se koncentrira tudi politična moč vsakokratne oblasti. Po razpravi je bil sprejet sklep, da ESS ponovno poziva resorna ministrstva, da nemudoma povabijo socialne partnerje k aktivni udeležbi pri pripravi projektov v okviru NOO in k realizaciji že sprejetega sklepa v zvezi s tem. Dodatno pa je bil sprejet še sklep, da ESS poziva MIZŠ, da naj pisno pojasni stališče do NOO z navedbo, kdaj in na kakšen način bo realiziralo sklep ESS glede aktivne udeležbe socialnih partnerjev pri nastajanju tega dokumenta. V nadaljevanju se je ESS seznanil s predlogom novele Zakona o postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev ter sprejel sklep, da socialna partnerja pozivata MDDSZ, da v predlog zakona vključi določilo, ki bo ob spremembah ali uvedbi novih regulacij poklicev med naslovnike vključilo tudi socialna partnerja. ESS je obravnaval tudi predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lekarniški dejavnosti. V razpravi je podpredsednica KSJS izpostavila, da bi sprejem predlagane novele zakona predstavljal pomemben zdrs pri urejanju javne mreže lekarniške službe, saj prinaša veliko tveganje za podrejanje javne službe ekonomskim interesom. Pohvalila je Ministrstvo za zdravje za dobro pripravljeno mnenje in poudarila, da obstoječi zakon ustrezno naslavlja vsa pomembna področja, zato novela zakona ni potrebna. Po razpravi je bil sprejet sklep, da ESS poziva Vlado RS, naj sprejme mnenje resornega ministrstva k predlogu novele Zakona o lekarniški dejavnosti. Na dnevnem redu seje je bil tudi predlog MDDSZ za ustanovitev Pogajalske skupine ESS za pripravo Zakona o urejanju trga dela in Zakona o socialno varstvenih prispevkih. Sindikalna stran je v razpravi podala zahtevo, da naj MDDSZ dopolni obrazložitev za ustanovitev pogajalske skupine tudi s predlogi sprememb in dopolnitev.

Na izredni seji ESS, 24. marca 2021, je bil obravnavan predlog Zakona o debirokratizaciji, ki ga je predstavil predsednik Strateškega sveta za debirokratizacijo mag. Ivan Simič. Namen zakona naj bi bil poenostaviti življenje državljanom in poslovanje podjetjem ter s tem prispevati k znižanju stroškov in odpravljanju administrativnih ovir. V razpravi je sindikalna stran izrazila ogorčenje, zaradi kršitve Pravil o delovanju ESS, saj bi moral biti zakon obravnavan na seji ESS preden sta ga obravnavala vlada in DZ. V skupnem mnenju je sindikalna stran izpostavila, da predlog zakona posega v celotni pravni red, vendar o njem ni bila opravljena nobena javna razprava, člani ESS pa niso prejeli niti besedila, ki je bilo posredovano v DZ. Poudarjeno je bilo tudi, da marsikateri od ukrepov ni namenjen debirokratizaciji oz. poenostavitvi življenja državljanov in poslovanja, temveč gre za t. i. omnibus zakon, s katerim se vsebinsko spreminja druge zakone. Sindikalni predstavniki so tovrstnemu načinu spreminjanja zakonodaje nasprotovali, še zlasti uvedbi socialne kapice, ki ni povezana z debirokratizacijo, temveč gre za odpustke tistim z najvišjimi prejemki v RS. Opozarjali so, da se s tem predlogom ukinja eden najpomembnejših elementov solidarnosti, zlasti v pokojninskem sistemu in povzroča dodaten primanjkljaj v blagajnah, ter da je ta predlog tudi v nasprotju z usklajenimi izhodišči socialnih partnerjev za prenovo pokojninskega sistema in v nasprotju s predlogi iz bele knjige. Predsednik KSJS je izpostavil tudi vprašanja, kdo je nosilec zakona, zakaj predlog zakona posega v pravno koncepcijo v državi preko registra, ki ga vzpostavlja, in kakšne so prednosti take rešitve. Po razpravi sta bila sprejeta sklepa, da se je ESS seznanil z verzijo predloga Zakona o debirokratizaciji, z dne 16. 3. 2021, ki ni skladna z verzijo, ki je bila vložena v Državni zbor RS, ter da ESS ugotavlja, da Pravila o delovanju ESS pri pripravi predloga Zakona o debirokratizaciji niso bila upoštevana. Sindikalna stran je predlagala sprejem še treh sklepov, ki pa so bili s strani predstavnikov delodajalskih organizacij in vlade zavrnjeni, in sicer: ESS poziva Vlado RS, da umakne predlog Zakona o debirokratizaciji iz zakonodajnega postopka in ga, skladno s Pravili o delovanju ESS, posreduje ESS v obravnavo pred ponovno obravnavo na Vladi RS in posredovanjem v zakonodajni postopek; ESS ugotavlja, da nekateri elementi v Zakonu o debirokratizaciji vsebinsko ne sodijo v odpravljanje birokratskih ovir v Republiki Sloveniji; ESS ugotavlja, da Zakon o debirokratizaciji zmanjšuje pravno varnost državljank in državljanov v Republiki Sloveniji in slabi blagajne socialnih zavarovanj. V nadaljevanju seje je ESS obravnaval predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu, ki ga je predstavil minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec. Sindikalna stran je v razpravi izpostavila, da je bil tudi ta zakon vložen v zakonodajni postopek s kršitvijo pravil ESS. Poudarila je, da nasprotuje predlogu zakona v delu, ki uvaja nove oblike javnega prevoza z osebnimi avtomobili preko aplikacije Uber. Po razpravi do glasovanja o predlogih sklepov ni prišlo, saj sklepčnost na vladni strani ni bila več zagotovljena in je bila seja prekinjena.

Na nadaljevanju izredne seje, 9. aprila 2021, je ESS sprejel naslednje sklepe: ESS se je seznanil s predlogom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu; ESS ugotavlja, da je bil navedeni zakon vložen v zakonodajni postopek s kršitvijo pravil ESS, usklajevanja tega zakona pa so potekala separatno s posamičnimi socialnimi partnerji (delodajalci); ESS ugotavlja, da dva partnerja (delodajalska in vladna stran) navedeni predlog zakona podpirata, delojemalska stran pa mu nasprotuje. V nadaljevanju seje je predstavnica MDDSZ predstavila predlog za je ustanovitev pogajalske skupine ESS za pripravo sprememb Zakona o urejanju trga dela in sprememb Zakona o socialno varstvenih prejemkih. V obrazložitvi predloga je navedla, da naj bi v okviru pogajalske skupine razpravljali o predvidenih spremembah, katerih namen je hitrejša aktivacija brezposelnih oseb, podaljšanje delovne aktivnosti ranljivih skupin brezposelnih oseb, podaljšanje dobe vključevanja v programe javnih del ter poseg na področje izbrisa iz evidenc brezposelnih oseb. Predsednik KSJS je v razpravi izpostavil, da mora biti v sklepu o ustanovitvi pogajalske skupine natančneje opredeljeno njeno delovanje ter navedeni predlogi, o katerih se želi vsaka stran pogajati. Predlagaj je tudi, da se naj v sklep se zapiše tudi, kaj se bo z dogovorjenimi predlogi pogajalske skupine nadalje dogajalo in na kakšen način bodo usklajeni predlogi zavezovali Vlado RS. Po razpravi je bil sprejet sklep, da ESS ustanovi Strokovni odbor za delo in socialne zadeve z namenom ugotovitve možnih vsebin pogajanj za spremembe Zakona o urejanju trga dela in spremembe Zakona o socialno varstvenih prejemkih in določil rok, do katerega socialni partnerji posredujejo podatke o svojih predstavnikih.

Na 338. seji ESS, ki je bila 9. aprila 2021, 15 minut po zaključku nadaljevanja izredne seje je ESS podprl kandidaturo prof. dr. Vlada Dimovskega za direktorja Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU OSHA). Poleg tega se je ESS seznanil z Uredbo o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih. ESS se je seznanil tudi s Pravilnikom o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu ter ga potrdil. Ob tem je ESS pozval Vlado RS in resorna ministrstva, da naj se pravočasno pristopa k prenosu direktiv in drugih mednarodnih pravnih aktov v slovenski pravni red in s tem omogoča pravočasno prilagajanje na njihovo uresničevanje. Pod točko razno pa sta socialna partnerja pozvala Vlado RS in pristojna ministrstva, da naj predložijo osnutke dokumentov, ki so podlaga za črpanje finančnih sredstev iz evropskih skladov, in zagotovijo aktivno sodelovanje socialnih partnerjev pri njihovem nastajanju.

Osrednja točka dnevnega reda izredne seje ESS, 23. aprila 2021, sta bila predlog Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2022 do 2024 in osnutek Programa stabilnosti 2021, ki ju je predstavila državna sekretarka na ministrstvu za finance mag. Kristina Šteblaj. Predsednik KSJS je v razpravi opozoril na informacije fiskalnega sveta, da so načrtovanja vlade za prihodnje proračunsko obdobje popolnoma nerealistična. Kot skrb vzbujajoče je navedel uporabo nepovratnih sredstev v letu 2024, napoved t. i. bogataške kapice ter zniževanje davkov, kar bi dodatno povzročilo luknjo v proračunu, vredno 500 milijonov evrov. Vprašal je, ali gre za zavestna tveganja, ki naj bi v prihodnjih letih izpostavila financiranje ključnih javnih storitev temu, da bo nujno razmišljati o privatizacijah, saj javnih sredstev ne bo na voljo. Menil je še, da zniževanje davkov ne pomeni povečanja gospodarske dinamike. Izpostavil je tudi, da je v preteklosti potekalo usklajevanje Programa stabilnosti s socialnimi partnerji ter opozoril, da je bil tokrat oblikovan enostransko in da so delodajalci to razliko prezrli. Na podlagi razprave je predsedujoči predlagal sprejem dveh sklepov. Prvi se je glasil, da se je ESS seznanil s Predlogom Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2022 do 2024 in osnutkom Programa stabilnosti 2021. V predlogu drugega sklepa pa je bilo navedeno, da socialni partnerji niso bili aktivno vključeni v pripravo Predloga Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2022 do 2024 in osnutka Programa stabilnosti 2021. S sindikalne strani je bil podan predlog, da se glasujejo o obeh sklepih v paketu, vendar se s tem na delodajalski in vladni strani niso strinjali, tako da k tej točki ni bilo sprejetih sklepov. ESS je v nadaljevanju obravnaval Načrt za okrevanje in odpornost. Njegovo pripravo je predstavila državna sekretarka mag. Monika Kirbiš Rojs, ki je navedla, da predvidevajo naslednjo obravnavo na vladi 28. aprila 2021, nato bodo načrt uradno predložili Evropski komisiji, ki ga bo v dveh mesecih pregledala in nato predložila v potrditev Svetu Evropske unije. Izpostavila je, da so se odločili, da bodo v prvi fazi v dokument vključili vsa nepovratna sredstva, ki so na razpolago (1,177 mlrd EUR), medtem ko bodo za povratne vire, ki jih je za Slovenijo na razpolago skupno 3,2 mlrd EUR, v prvi fazi kandidirali za 1,2 mlrd EUR, od tega je približno 600 mio EUR namenjenih za državne investicije, približno 500 mio EUR pa za področje finančnih instrumentov. V razpravi je predsednik KSJS izpostavil, da je bil Načrt za okrevanje in odpornost, v katerem so napovedane reforme, kot so zdravstvena, napoved o spremembi plačnega sistema in napoved deinstitucionalizacije zdravstvenega sistema, kljub opozorilom Evropske komisije pripravljen brez socialnih partnerjev. Opozoril je, da Ministrstvo za zdravje ni izvedlo nobenega sestanka s socialnimi partnerji, sestanki v okviru drugih ministrstev, z izjemo MDDSZ, pa so bili zgolj seznanitvene narave. Poudaril je, da so bile v delih načrta, s katerimi so bili socialni partnerji seznanjeni, tudi vsebine, ki so bile v popolnem nasprotju s stališči sindikalnih central, kot na primer predlagana uvedba socialne kapice znotraj Zakona o debirokratizaciji, napoved spremembe plačnega sistema v javni sektorju ali stališča, vezana na vprašanje pokojninske reforme, ki so v nasprotju z Belo knjigo o pokojninah in s tripartitnim sporazumom med socialnimi partnerji. Opozoril je, da je poleg zdravstvene in pokojninske reforme problematična tudi šolska reforma, kjer prav tako bilo ni bilo usklajevanj s socialnimi partnerji. Po razpravi je ESS sprejel sklep, da se je seznanil z Načrtom za okrevanje in odpornost ter pozval Vlado RS, da naj v čim večji meri upošteva pripombe socialnih partnerjev, podane v razpravi. Sindikalne centrale in delodajalske organizacije pa so Vlado pozvale, da v nadaljnjo pripravo, izvajanje in evalvacijo Načrta za okrevanje in odpornost aktivno vključi oba socialna partnerja. Poleg tega je ESS imenoval člane ESS v Odbor Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Na predlog KSJS je bil v odbor imenovan Alen Pečarič. Pod točko razno pa je ESS sprejel sklep o ustanovitvi Pogajalske skupine ESS za usklajevanje davčnih zakonov.

339. seja ESS, ki je bila predvidena za 14. maja 2021, je bila odpovedana, ker sindikalne centrale: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije, Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam, Konfederacija sindikatov 90 Slovenije in Konfederacija novih sindikatov Slovenije – Neodvisnost, zaradi vladnega sistematičnega kršenja pravil delovanja ESS, na sejah ESS in njegovih delovnih teles nismo bile več pripravljene sodelovati.

Sicer pa je KSJS v letu 2021 prejemala vabila in sodelovala na sejah odborov Državnega zbora, v nekaterih primerih tudi na posebno zahtevo KSJS, da se nam omogoči sodelovanje pri obravnavi predlogov PKP. Sej odborov DZ so se udeleževali predsednik, podpredsednica in strokovna sodelavka KSJS ter predstavniki posameznih sindikatov, članov KSJS, ki so o razpravah in odločitvah odborov DZ obveščali predsedstvo. KSJS je bila v letu 2021 zastopana tudi v delu Državnega sveta RS, katerega član je tudi predsednik KSJS Branimir Štrukelj, ki je o sklepih DS občasno poročal na sejah predsedstva KSJS.

 

2. Sistem plač in Kolektivna pogodba za javni sektor

Predsedstvo KSJS je na januarski seji (20. 1. 2021) obravnavalo stališča sindikatov KSJS glede izločitve posameznih delov javnega sektorja iz enotnega plačnega sistema, ki jo je na omrežju Twitter napovedal predsednik vlade. Iz razprave na predsedstvu je bilo razvidno, da sindikati KSJS ne podpirajo "razsutja" enotnega plačnega sistema. Izpostavljeno je bilo, da je ureditev njihovih zahtev mogoča znotraj enotnega sistema, da pa se bodo zavzemali za njegove spremembe, in sicer v smeri, da se bo v večji meri upoštevala zahtevnost dela in težji delovni pogoji. Predsedstvo je podprlo tudi predlog dopolnitve KPND z novim členom, s katerim se ureja delo na domu, in sicer: delovnopravni položaj delavca v času dela na domu; pogoji, pod katerimi se lahko organizira delo na domu; zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu; višina nadomestila za uporabo lastnih sredstev pri opravljanju dela na domu; odmori in počitki ter delovni čas s pravico do odklopa.

Na februarski seji (24. 2. 2021) je predsedstvo KSJS pri obravnavi vladnih izhodišč za prenovo plačnega sistema javnega sektorja ocenilo, da vlada z njimi ne namerava uresničevati zavez iz dogovora, ki je bil sprejet decembra 2018, temveč načrtuje ukinitev enotnega plačnega sistema javnega sektorja. Vladna izhodišča so namreč vsebovala večino elementov, ki jim je KSJS že v obdobju prejšnjih vlad argumentirano nasprotovala: neutemeljeno delitev javnega sektorja na dve skupini proračunskih uporabnikov; možnost uvajanja novih delovnih mest in uvrščanja delovnih mest v plačne razrede s strani posameznih delodajalcev; združitev redne delovne uspešnosti in delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela; ukinitev ocenjevanja za redno napredovanje v plačne razrede in uvedbo avtomatizma pri napredovanjih; uvrstitev delovnih mest plačne skupine J v KPJS. Hkrati pa je iz vladnega predloga v celoti izpadla določba iz drugega odstavka 1. člena ZSPJS, da »zakon določa skupne temelje sistema plač v javnem sektorju, in sicer za uveljavitev načela enakega plačila za delo na primerljivih delovnih mestih, nazivih in funkcijah, za zagotovitev preglednosti sistema plač ter stimulativnosti plač.« Predsedstvo KSJS je v opredelitvi do vladnih izhodišč za prenovo plačnega sistema javnega sektorja med drugim izrazilo pričakovanje, da bo Vlada v pogajanjih o prenovi plačnega sistema v celoti spoštovala že podpisane dogovore s sindikati javnega sektorja ter poudarilo, da se v KSJS zavzemamo za enotni/skupni plačni sistem v javnem sektorju, pri katerem pa je potrebno odpraviti tiste neustrezno urejene elemente, ki so bili ugotovljeni z analizami plačnega sistema, zlasti z Analizo kariernega napredovanja javnih uslužbencev v javnem sektorju, opravljeno leta 2019. Ob tem je predsedstvo KSJS Vlado opozorilo, da mora biti glede temeljnih vprašanj sistema javnih uslužbencev ter sistema plač v javnem sektorju med Vlado in sindikati javnega sektorja doseženo soglasje.

Predsedstvo KSJS se je na marčni seji (25. 3. 2021) seznanilo z okoliščinami povezanimi s pripravo predloga Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju. Podana je bila informacija, da v navedenem predlogu zakona ni več eksplicitne delitve javnega sektorja na dve skupini, pač pa se dopušča, da se določanje plačnih razredov, napredovanje in delovna uspešnost za določene proračunske uporabnike uredijo drugače, in sicer z zakonom, uredbo ali s kolektivno pogodbo.

Predsedstvo je obravnavalo tudi protipredlog vlade glede odprave še veljavnih varčevalnih ukrepov pri povračilih stroškov in drugih prejemkih iz delovnega razmerja ter sprejelo nova pogajalska izhodišča, določilo pa je tudi pogajalsko izhodišče KSJS glede višine regresa za letni dopust za leto 2021, in sicer v višini 1.300,00 EUR.

Poleg tega je predsedstvo sklenilo, da bo KSJS dvig meje za uvrščanje delovnih mest javnih uslužbencev na 65. plačni razred pogojevala z dvigom uvrstitev delovnih mest na spodnjem delu plačne lestvice.

Predsedstvo se je seznanilo tudi z Uredbo o ocenjevanju javnih uslužbencev za leto 2020 zaradi posledic epidemije virusa COVID-19. Do sprejema navedene uredbe je prišlo na pobudo KSJS, ki je na MJU poslala zahtevo, da naj delodajalce v javnem sektorju obvesti, da so do letne ocene opravičeni tudi javni uslužbenci, ki so bili v letu 2020, zaradi napotitve na čakanje na delo, odsotni več kot šest mesecev. Uredba tako določa, da se postopek ocenjevanja za leto 2020 izvede tudi za javne uslužbence, ki so bili v letu 2020 začasno zadržani od dela več kot šest mesecev, zaradi odrejene karantene, višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol in drugih objektivnih razlogov ali nemožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami, zaradi odrejenega čakanja na delo ali zaradi okužbe z virusom COVID-19.

Na aprilski seji (21. 4. 2021) je predsedstvo KSJS sprejelo nova pogajalska izhodišča glede odprave preostalih varčevalnih ukrepov, spremembe izplačilnega dneva in glede višine regresa za letni dopust za leto 2021.

Pogajalska skupina KSJS je 13.05.2021 v izjavi za javnost po pogajanjih o odpravi varčevalnih ukrepov iz časov ZJUF-a glede povračil stroškov in drugih prejemkov iz delovnega razmerja izpostavila, da nasprotuje vladnemu ultimatu po principu »vzemi ali pusti«. Poudarila je, da sindikati vladnega predloga sicer večinsko ne zavračajo, vendar njegov sprejem pogojujejo z nekaterimi spremembami, povezanimi predvsem z zamikom datuma izplačila plač in z vladno zavezo o skorajšnjem nadaljevanju usklajevanja o plačnih razredih, s poudarkom na tistih, vezanih na delovna mesta in javne uslužbence, ki so pod minimalno plačo.

Pogajalska skupina KSJS je 28.05.2021 v izjavi za javnost izpostavila, da Vlada enostransko izsiljuje podpis dogovora o odpravi varčevalnih ukrepov v zvezi s povračili stroškov in drugimi prejemki javnih uslužbencev, zamiku izplačilnega dneva plače in regresu za letošnji letni dopust, kljub temu da za to niso izpolnjeni pogoji. Navedla je, da se je prvič zgodilo, da vladna stran mimo dogovora s sindikati podpisovanje enostransko ločuje na poprejšnji podpis samega dogovora in poznejši podpis aneksov. S 15. točko dogovora med reprezentativnimi sindikati javnega sektorja in Vlado RS je namreč jasno razvidno, da se dogovor in aneksi h kolektivnim pogodbam, ki iz dogovora izhajajo, podpisujejo hkrati. KSJS je na to vladno stran opozorila že prejšnji dan ter ji predlagala, da se sočasni podpis dogovora in aneksov opravi prihodnji teden, ko jih bodo sindikati pregledali in preverili, ali vsebina aneksov ustreza zapisanemu v dogovoru.

Na septembrski seji (1. 9. 2021) je predsedstvo KSJS sprejelo sklep, da zahteva takojšen začetek pogajanj o uskladitvi plačnih razredov, izhajajoč iz delovnih mest v spodnji tretjini plačne lestvice in podpira oblikovanje delovne skupine vlade in sindikatov za preučitev uvrstitev delovnih mest v spodnji tretjini plačne lestvice, katere sestanki naj potekajo vzporedno s pogajanji.

Poleg tega je predsedstvo v delovno skupino za uskladitev pojasnila v zvezi z uveljavitvijo aneksov h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev kot predstavnike KSJS imenovalo Stašo Curk Accetto, Alena Pečariča in Martino Vuk.

Predsedstvo KSJS je na oktobrski seji (1. 10. 2021) sklenilo, da bo KSJS zahtevala takojšnje reševanje kompresije plačnih razredov v spodnji tretjini plačne lestvice, pri čemer ne nasprotuje dodajanju plačnih razredov navzgor, vendar le ob sočasni ureditvi spodnje tretjine plačne lestvice.

Predsedstvo je sprejelo tudi sklep, da KSJS ne zavrača osnovne ideje za drugačno ureditev dodatka za delo v času razglašene epidemije, po kateri bi javnim uslužbencem, ki opravljajo delo v času epidemije, za enaka tveganja pripadal dodatek v enaki nominalni višini, vendar morajo biti stopnje ogroženosti in višine nominalnih dodatkov dogovorjene na pogajanjih.

Na novembrski seji (11. 11. 2021) je predsedstvo KSJS v zvezi z usklajevanjem plačnih razredov sprejelo sklep, da se je KSJS pripravljena pogovarjati o dvigu plač funkcionarjev in direktorjev v javnem sektorju le pod pogojem, če se istočasno odpravi preveliko kompresijo plačnih razredov v spodnji tretjini plačne lestvice in sicer na način, da se ob upoštevanju višine minimalne plače vzpostavi ustrezna razmerja med posameznimi delovnimi mesti do vključno V. tarifnega razreda.

Predsedstvo je tudi sklenilo, da se MJU posreduje predlog za razširitev dnevnega reda seje pogajalske komisije s točko: Ureditev dela na domu in da se Vlado RS pozove, da se opredeli do predlaganih dopolnitev KPND z ureditvijo dela na domu ter se ji predlaga čimprejšnji začetek pogajanj.

Poleg tega je predsedstvo seznanilo z usklajenim stališčem članov delovne skupine za obravnavo pojasnil MJU v zvezi s povračili stroškov in drugimi prejemki glede načina upoštevanja poti na delo in z dela ter sklenilo, da se pripravi ocena, ali se glede odprtih vprašanj v zvezi s povračilom stroškov prevoza na delo in z dela vloži predlog za razlago KPND.

 

3. Pogoji dela, socialna varnost, enake možnosti za vse in dodatno pokojninsko zavarovanje

Predsedstvo KSJS je na seji 20. januarja 2021 obravnavalo vprašanje smiselnosti sodelovanja na pogajanjih o PKP8, glede na izkušnjo pri pogajanjih o PKP7, ko je bila vladna stran brez mandata za pogajanja, zakon pa je bil vložen v parlamentarno brez nekaterih usklajenih določb, vladne stranke pa so naknadno vlagale amandmaje, ki na pogajanjih sploh niso bili obravnavani. Sklenilo je, da bo KSJS ostale sindikalne centrale pozvala, da se kot pogoj za sodelovanje pri pogajanjih o pripravi predloga PKP8 od Vlade vnaprej zahteva zagotovila, da bo spoštovala poslovnik ESS o vodenju pogajanj in da bo in upoštevala, kar bo dogovorjeno na pogajanjih.

Predsedstvo KSJS se je seznanilo tudi z okoliščinami prekinitve pogajanj o predlogu Zakona o nacionalnem demografskem skladu. KSJS in ostale so namreč enotno zavrnile sam koncept predloga zakona, medtem ko se vladna stran o ključnih konceptualnih vprašanjih zakona, ki se tičejo vseh prebivalcev, ni bila pripravljena pogajati. Sprejeta je bila ocena, da bi bila v primeru, če bo predlagan zakon sprejet, edina rešitev, da se prepreči njegovo uveljavitev, zbiranje podpisov za izvedbo naknadnega zakonodajnega referenduma.

Predsedstvo je obravnavalo tudi aktivnostmi sindikalnih central v zvezi z vložitvijo zahteve za oceno ustavnosti 21. in 22. člena PKP7, ki sistemsko posegata v Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o javnih uslužbencih in nimata povezave z epidemijo. Z njima se je uvedel nov odpovedni razlog, ki bi omogočal odpuščanje starejših delavcev brez navedbe utemeljenega razloga, ko ti izpolnijo pogoje za starostno upokojitev, torej pri doseženi starosti 60 let in 40 let pokojninske dobe oziroma pri starosti 65 let in dopolnjenih najmanj 15 let zavarovalne dobe. Na podlagi dogovora sindikalnih central je bila oblikovana skupna delovna skupina, ki je pripravila vsebinske podlage za oceno ustavnosti in angažiran odvetnik Iztok Ščernjavič, ki je pripravil zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti in predlog za začasno zadržanje izvrševanja 21. in 22. člena PKP7. Sindikalne centrale so se dogovorile tudi za poziv k presoji diskriminatornosti 21. in 22. člena PKP7, ki so ga naslovile na zagovornika enakih možnosti in varuha človekovih pravic ter za pismo evropskim institucijam in mednarodnim sindikalnim združenjem, s katerim smo jih seznanili z zaskrbljujočim stanjem socialnega dialoga v Sloveniji in o odločitvah, ki jih Vlada in Državni zbor v zadnjem času, v vedno večji meri, sprejemata brez javne razprave in mimo socialnega dialoga.

KSJS je 05.03.2021 v izjavi za javnost ostro obsodila ravnanje Urada Vlade RS za komuniciranje, ki tudi v tem letu nadaljuje z neplačevanjem izvajanja javne Slovenske tiskovne agencije (STA), kljub temu, da javno službo opredeljuje in nalaga zakon. izrazila solidarnost in polno podporo novinarkam in novinarjem STA in se pridružila oceni Društva novinarjem Slovenije ter Katedre za novinarstvo in Centra za raziskovanje družbenega komuniciranja na FDV, da »sovražno uničevanje tako pomembne, ustvarjalne in uspešne organizacije, ki je temeljnega pomena za zagotavljanje človekovih komunikacijskih pravic, svobodo medijev in informacijsko suverenost države Slovenije, meji na brezumje.« Hkrati je Vlado RS pozvala, da v skladu z zakonodajo takoj zagotovi sredstva za nemoteno delovanje STA in spoštuje njeno institucionalno avtonomijo ter uredniško neodvisnost.

Predsedstvo KSJS se je na marčni seji odločilo za skupni nastop sindikalnih central pri zbiranju podpisov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o Zakonu o nacionalnem demografskem skladu, in sicer na podlagi predhodno podpisanega dogovora vseh sodelujočih sindikalnih central, ter oblikovalo delovno skupino KSJS za koordinacijo aktivnosti v zvezi z izvedbo naknadnega zakonodajnega referenduma.

Predsedstvo se je seznanilo tudi s predlogom Zakona o debirokratizaciji, ki ga je Vlada v nasprotju s Pravili o delovanju ESS brez predhodne obravnave na ESS in brez javne razprave posredovala v zakonodajni postopek. Na seji je bilo izpostavljeno, da gre tudi v primeru Zakona o debirokratizaciji za tako imenovani omnibus zakon, in da predlagatelj z njim posega v 20 zakonov, med drugim tudi v Zakon o zdravstveni dejavnosti, in sicer tako, da se dodatno znižuje kriterije za nosilce zdravstvene dejavnosti pri koncesionarjih, saj je predlagana ukinitev zahtevanih delovnih izkušenj v celoti. Opozorjeno je bilo, da je z zakonom med drugim predvidena uvedba socialne kapice, kar predstavlja nesprejemljiv poseg v solidarnostni sistem javnih socialnih zavarovanj, ki dodatno slabi pokojninsko in zdravstveno blagajno ter razbremenjuje najbogatejše. Poleg tega se s predlogom zakona posega tudi v Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo, tako da se zmanjšuje pristojnost strokovnih komisij pri podeljevanju javnih sredstev in se jo prenaša na ministra. S predlogom zakona se posega tudi v sam pravni sistem, saj naj bi postal način, da se z enim zakonom posega v več drugih zakonov, splošna praksa, osnovna enota slovenskega pravnega reda pa ne bi bil več zakon kot celota, temveč posamezne zakonske določbe, ki se lahko spreminjajo ne le z novelo istega zakona in hkrati, temveč tudi z drugimi zakoni in v različnih trenutkih. Opozorjeno je bilo, da so vlada in delodajalci pri obravnavi predloga zakona na seji ESS zavrnili predlog sklepa, ki so ga predlagali sindikati in sicer, da ESS poziva vlado, da predlog zakona umakne iz zakonodajne procedure in ga posreduje v obravnavo na ESS in v javno razpravo. Zavrnili so tudi predlog sklepa, da ESS ugotavlja, da Zakon o debirokratizaciji zmanjšuje pravno varnost državljanov in slabi blagajne socialnih zavarovanj. Vlada pa je zavrnila tudi predlog sklepa, da ESS ugotavlja, da nekatere določbe predloga zakona vsebinsko ne sodijo k odpravljanju birokratskih ovir.

KSJS je 22.03.2021 v izjavi za javnost obsodila vladno stopnjevanje pritiskov na institucionalno avtonomijo STA in poskus zamenjave njenega vodstva, katerega namen je očitno težnja po utišanju vira zaupanja vrednih informacij in Vlado RS ponovno pozvala, da naj spoštuje zakonodajo in takoj zagotovi sredstva za nemoteno delovanje STA ter spoštuje njeno institucionalno avtonomijo ter uredniško neodvisnost.

Na aprilski seji (21. 4. 2021) se je predsedstvo KSJS seznanilo s potekom usklajevanja vsebine Načrta za okrevanje in odpornost s posameznimi resornimi ministrstvi po delih, ki sodijo v njihovo delovno področje in sprejelo stališča KSJS, ki so bila predstavljena na izredni seji ESS, dne 23.04.2021. V sprejetih stališčih KSJS je bil uvodoma podan protest nad vladnim načinom vključevanja socialnih partnerjev v oblikovanje NOO, saj sindikati niso imeli možnosti vplivati na njegovo vsebino, temveč so lahko sodelovali le na predstavitvah posameznih delov NOO zgolj nekaterih resorjev. V nadaljevanju pa so bila podana pričakovanja KSJS: da bo vlada zagotovila sredstva in pripravila ukrepe za odpravo ali vsaj omilitev stisk, ki so se ljudem nakopičile zaradi epidemije Covid-19, kot tudi zaradi nekaterih vladnih ukrepov (predolgo zaprtje šol, študij na daljavo skoraj celo študijsko leto, onemogočanje gibanja in izražanja lastnega mnenja, nedostopnost storitev osebne pomoči in podpore ipd.); da bodo v delovne skupine, ki so najavljene v NOO pri posameznih področjih (npr. MIZŠ, MDDSZ, MZ) enakovredno in od začetka vključeni tudi predstavnice oz. predstavniki reprezentativnih sindikatov s posameznega področja; da bo vlada spoštovala zaveze glede potrebe po usklajenosti rešitev med vlado in socialnimi partnerji na ključnih področjih, kjer se je zavezala k reformam; da bo vlada redno in transparentno poročala socialnim partnerjem o uresničevanju NOO in izvedbi postopkov za porabo sredstev iz NOO; da bo vlada javno objavila celoten NOO, finančni načrt in časovnico njegovega uresničevanja. Predsedstvo je sklenilo, da se stališča KSJS v zvezi z NOO po seji ESS posredujejo javnosti in da bo KSJS pozvala ostale sindikalne centrale, da se evropskim institucijam pošlje pismo v zvezi s pomanjkljivim sodelovanjem socialnih partnerjev pri pripravi NOO.

Predsedstvo se je seznanilo tudi s spremenjeno časovnico sprejemanja ZNDS in sklenilo, da se bo takoj po prvomajskih praznikih sestala delovna skupina KSJS za koordinacijo aktivnosti v zvezi z izvedbo naknadnega zakonodajnega referenduma, ter da se predlog letaka, ki je namenjen pozivanju ljudi, da prispevajo podpis za razpis referenduma, posreduje ostalim sindikalnim centralam.

Predsedstvo KSJS je na izredni seji, ki je bila 12. maja 2021, sklenilo, da KSJS, skupaj z ostalimi sindikalnimi centralami, zaradi vladnega sistematičnega kršenja Pravil delovanja ESS, prekinja sodelovanje v ESS. Ob tem je predsedstvo soglašalo, da se o vladnem sistematičnem kršenju socialnega dialoga ponovno obvesti Evropsko komisijo, sindikati KSJS pa je pozvalo, da naj do sredine prihodnjega tedna preverijo pripravljenost članstva za organizacijo oziroma sodelovanje na protestih.

Poleg tega je predsedstvo sprejelo sklep, da bo KSJS v okviru kampanje za obstanek Slovenske tiskovne agencije - Za obSTAnek prispevala donacijo v višini 500,00 evrov.

Na izredni seji (19. 5. 2021) je predsedstvo KSJS sprejelo odločitev, da se bo KSJS udeležila protestnega shoda, ki ga 28. maja 2021 organizira Protestniško gibanje za podporo demokraciji, pravni državi in socialnemu dialogu. Dogovorjeno je bilo, da se za udeležence protesta pripravi skupen transparent in naročijo majice.

Predsedstvo KSJS je na izredni seji, ki je bila 21. 6. in se nadaljevala 22. 6. 2021, sprejelo odločitev, da se bo vodstvo KSJS udeležilo protestnega shoda, ki bo v organizaciji Protestniškega gibanja potekal 25. 06. 2021, saj se neprimeren odnos vladajoče politike do demokracije, vladavine prava in socialnega dialoga, kar je bil razlog za sodelovanje KSJS na množičnem protestu 28. 5., ni v ničemer spremenil. Predsedstvo je ob tem podprlo predlog izjave za javnost »Protestiramo, ker se je vlada odrekla socialnemu partnerstvu« in odločilo, da se ga posreduje v podpis ostalim sindikalnim centralam.

Poleg tega je predsedstvo imenovalo štiri kandidate KSJS za člane Skupščine ZZZS, in sicer: Ireno Ilešič Čujovič, Janeza Turuka, Francija Frantarja in Marino Vuk.

Predsedstvo je na tej seji sprejelo tudi odločitev, da bodo predstavniki KSJS na skupnem sestanku vseh podpisnikov KPOPNJU argumentirano zagovarjali stališče, da KSJS ohrani štiri člane Odbora KPSJU, saj zastopamo 80 odstotkov članov KPSJU. Podredno, če dogovor ne bo dosežen, bodo pristali na kompromis, da ima KSJS tri člane odbora in predsednika.

Na septembrski seji (1. 9. 2021) se je predsedstvo KSJS seznanilo s potekom sestanka pri predsedniku Pahorju, ki je sklical sestanek s ciljem, da bi bila na njem sprejeta načelna ugotovitev, da so vsi socialni partnerji za obnovitev socialnega dialoga na ESS. Predstavniki petih sindikalnih central so na sestanku uveljavili svojo zahtevo, da je treba pred obnovitvijo socialnega dialoga na ESS skleniti pisni dogovor in dogovorjeno je bilo, da bo predlog dogovora pripravila sindikalne stran. Predsedstvo je podprlo tudi vsebino sindikalnega predloga Dogovora o obuditvi socialnega dialoga ter sklenilo, da se Vladi RS skupaj s predlogom Dogovora posreduje tudi poziv, da naj se opredeli do novele Zakona o lekarniški dejavnosti in pri tem upošteva soglasno odločitev ESS, da nasprotuje omenjenemu predlogu zakona.

KSJS je na mednarodnem posvetu (10.09.2021), ob zaključku štiriletnega projekta KSJS »Skupaj nad izzive trga dela«, obravnavala tudi razmere v obeh nacionalnih javnih medijih in pripravila skupni poziv Vladi RS, da naj preneha s svojo samovoljo in z denarjem, ki ga v državno blagajno prispevamo vsi, plača opravljeno javno službo STA in zagotovi ustrezno financiranje RTV Slovenija.

Predsedstvo KSJS je na oktobrski seji (1. 10. 2021) sklenilo, da bo KSJS ostalim sindikalnim centralam posredovala pobudo za sestanek, na katerem bi se dogovorili o skupni strategiji za obnovitev socialnega dialoga v okviru ESS.

Poleg tega je predsedstvo sprejelo sklep, da KSJS kot nesprejemljivega zavrača vladni Odlok o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2, ki zaposlenim v organih državne uprave, nalaga obveznost izpolnjevanja le pogoja prebolevnosti ali cepljenja. Ob tem je predsedstvo izpostavilo, da je Ustavno sodišče že večkrat ugotovilo, da vladno omejevanje človekovih pravic z odloki ni v skladu z Ustavo RS in da je poseg v človekove pravice mogoč le z zakonom. Predsedstvo je kot nesprejemljivo zavrnilo tudi vladno namero, da se posamezne subjekte javnega sektorja pozove, da v Izjave o varnosti z oceno tveganja vnesejo obveznost cepljenja kot pogoj za opravljanje dela ter poudarilo, da je obvezno cepljenje lahko določeno le z zakonom, zato je navedena vladna namera neustavna in nezakonita.

KSJS je 20.10.2021 v izjavi za javnost pozvala poslanke in poslance, da ne podprejo Predloga zakona o dolgotrajni oskrbi, ga je vlada sprejela brez socialnega dialoga in mimo socialnih partnerjev, kar se kaže tudi v kakovosti zakonskega besedila, ki ne prinaša ustreznih rešitev.

Na novembrski seji (11. 11. 2021) je predsedstvo KSJS obravnavalo aktivnosti v zvezi z obnovitvijo delovanja Ekonomsko-socialnega sveta. Predsedstvo se je seznanilo, da se vlada še vedno ni opredelila do sindikalnega predloga dogovora o obuditvi socialnega dialoga in da je bil na pobudo sindikalne strani 5. 11. 2021 sestanek z delodajalskimi organizacijami, na katerem sta se obe strani strinjali, da je ESS potreben, ni pa prišlo do dogovora o skupni izjavi, ki bi jo naslovili na vlado. Delodajalci so med drugim izpostavili, da se ne strinjajo s prenosom te problematike na Državni zbor.

Predsedstvo se je seznanilo tudi s potekom seje Odbora Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, na kateri je bila s preglasovanjem sindikalne strani izglasovana podpora spremembam in dopolnitvam pokojninskega načrta poklicnega zavarovanja, s katerimi se je ponovno podaljšalo prehodno obdobje izplačevanja znižanih prispevnih stopenj. Predsedstvo je s tem v zvezi sprejelo sklep, da ne podpira predlaganih sprememb in dopolnitev Pokojninskega načrta poklicnega zavarovanja in poziva ministra za delo, da še enkrat preuči podatke iz analize ter glede višine prispevne stopnje poišče kompromisno rešitev, ki bo temu sistemu zagotavljala dolgoročno stabilnost in nemoteno izplačilo poklicnih pokojnin zavarovancem.

KSJS je 24.11.2021 v izjavi za javnost podprla zahteve kolektiva informativnega programa TV Slovenija v prizadevanjih za ohranitev javnega servisa, profesionalnih standardov in kakovostnega informativnega programa ter pozvala članice in člane programskega sveta RTV Slovenija, da predlog PPN22 zavrnejo, še posebej, ker v predlagani obliki v ničemer ne naslavlja ključnih problemov, ki jih vodstvo RTV Slovenija največkrat izpostavlja: padec gledanosti programov ter finančno stisko ustanove.

KSJS je 06.12.2021 v izjavi za javnost, ki so jo sopodpisale tudi ostale sindikalne centrale, obsodila ravnanje vodstva slovenske policije, ki si je z zlorabo opozorila pred odpovedjo delovnega razmerja skušalo podrediti delovanje policijskih sindikatov. V izjavi je bilo poudarjeno, da sindikalne centrale poskus discipliniranja policijskih sindikatov razumemo kot napad na sindikalno svobodo vseh sindikatov v državi, vseh sindikalnih predstavnikov, ne glede na dejavnost znotraj katere delujejo in da bomo svobodo sindikalnega delovanja, predvsem pa pravico, da sindikalni predstavniki opozarjajo na težave in nepravilnosti ter kršitve pravic zaposlenih, skupaj tudi branili. Policistkam in policistom, vsem drugim zaposlenim v policiji, predsednikoma PSS in SPS smo sindikalne centrale izrazile solidarnost, direktorja policije pa smo pozvale, da naj grožnje z odpovedjo delovnega razmerja predsednikoma sindikatov takoj umakne.

Predsedstvo KSJS je na decembrski seji (22. 12. 2021) potrdilo stališča KSJS k Predlogu zakona o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic COVID-19 – PKP10 ter sklenilo, da bo KSJS z izjavo za javnost opozorila na nesprejemljive določbe navedenega zakona in napovedala, da bo v primeru njihovega sprejema vložila zahtevo za oceno njihove ustavnosti.

 

4. Zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lasti z vknjiženo pravico uporabe nekdanje ZSS oz. sedanje ZSSS

KSJS je bila v letu 2021 še vedno solastnica Sindikalnega izobraževalnega centra v Radovljici, ki je od septembra 2010 zaprt, vendar ga sindikalnim centralam, kljub kar nekaj poskusom, še ni uspelo prodati.

KSJS je od 24.07.2007 lastnica poslovnih prostorov v Domu sindikatov, na Dalmatinovi 4, v Ljubljani. Odločbo o vpisu etažne lastnine KSJS v zemljiško knjigo je Okrajno sodišče Ljubljana izdalo decembra 2019. KSJS je del poslovnih prostorov v Domu sindikatov, tako kot v preteklih letih, tudi v letu 2021 oddajala v najem.

KSJS je imela v letu 2020 z nepremičninami vrsto stroškov, kot so: plačila vzdrževanja (nujni vzdrževalni stroški na SIC Radovljica), stroški odvetniških storitev, stroški provizij posrednikom ter plačilo davka od najemnin. Sredstva pridobljena od prodaje nepremičnin, katerih solastnik je bila KSJS, kakor tudi stroški nepremičnin, se vodijo na računu kot sredstva posebnega nepremičninskega sklada KSJS.

 

5. Sodelovanje v organih, projektih in sodelovanje z drugimi sindikalnimi organizacijami

KSJS je v letu 2021 preko svojih predstavnikov sodelovala v organih, ki vodijo socialni dialog in usklajujejo stališča o vseh pomembnih vprašanjih, ki zadevajo zaposlene v državi Sloveniji. Predsednik in generalni sekretar KSJS Branimir Štrukelj in Bojan Hribar sta kot član in namestnik člana sodelovala na sejah ESS. Nadja Götz je kot članica sodelovala v Evropskem ekonomskem in socialnem odboru in v Svetu Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. V skupščini Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) so kot člani sodelovali 4 predstavniki KSJS: Dragica Kekec (članica Upravnega odbora ZZZS), Alen Pečarič, Janez Turuk in Jernej Zupančič, in sicer do 25. oktobra 2021, ko je bila konstituirana Skupščina ZZZS za novo mandatno obdobje 2021 – 2025, od takrat dalje pa v Skupščini ZZZS kot člani sodelujejo naslednji štirje predstavniki KSJS: Irena Ilešič Čujovič (predsednica Upravnega odbora ZZZS), Janez Turuk, Franci Frantar in Martina Vuk. Na predlog KSJS pa so člani območnih svetov ZZZS v novem mandatnem obdobju: Matej Velenšek iz SZSVS v OE ZZZS Celje; Greta Vatovec iz SVIZ v OE ZZZS Koper; Magdalena Mustar Pečjak iz SVIZ v OE ZZZS Ljubljana; Boris Radosavljevič iz SVIZ v OE ZZZS Maribor; Metka Babič iz SDP v OE ZZZS Murska Sobota; Anica Erjavec iz SVIZ v OE ZZZS Nova Gorica; Darja Hermonko iz SZSVS v OE ZZZS Ravne na Koroškem. V delu Državnega sveta RS je kot državni svetnik sodeloval predsednik KSJS Branimir Štrukelj, v Svetu Zavoda RS za zaposlovanje pa je kot član sodeloval generalni sekretar KSJS Bojan Hribar.

V letu 2021 je 136 sodnikov porotnikov na delovnih in socialnih sodiščih svojo funkcijo opravljalo na predlog sindikatov, članov KSJS. Člani sindikatov KSJS pa so sodelovali še v drugih organih socialnega dialoga, in sicer v Uradniškem svetu RS, Strokovnem svetu RS za vzgojo in izobraževanje, Nadzornem odboru Modre zavarovalnice, Odboru Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja (SODPZ), idr.

Predsedstvo KSJS se je na junijski seji (9. 6. 2021) seznanilo s potekom mandata članom Odbora KPSJU ter imenovalo kandidate KSJS za člane odbora v novem mandatnem obdobju, in sicer: Branimirja Štruklja (SVIZ), Ireno Ilešič Čujovič (SZSVS), Janeza Turuka (SDZNS) in Francija Frantarja (PSS). Dogovorjeno je bilo, da se glede sestave odbora opravijo neformalni pogovori s predstavniki ZSSS.

Na septembrski seji (1. 9. 2021) se je predsedstvo KSJS seznanilo z izvedbo razpisnega postopka za imenovanje novih članov Sveta ZPIZ in v skladu s Sporazumom o imenovanju članov Sveta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije za članico Sveta ZPIZ v novem mandatnem obdobju ponovno imenovalo Nadjo Götz.

KSJS je v letu 2021 nadaljevala z izvajanjem štiriletnega projekta »Skupaj nad izzive trga dela« in ga, kot je bilo načrtovano, 30.9.2021 uspešno zaključila.

Projekt je v letu 2021 potekal v skladu z načrtom. Izvedeni so bili trije projektni sestanki (27.01., 07.05. in 30.08.2021) in štiri usposabljanja za zaposlene pri sindikatih KSJS, in sicer: »Priprava na upokojitev«, na katerem sta bili predstavljeni dve temi: Aktivno staranje na delovnem mestu in Analiza možnosti aktivnega staranja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju s postopnim uvajanjem mladih v poklice (11.05.2021); »Potrebe sodobnega zaposlenega na področju karierne orientacije« (22.06.2021); »Izzivi migracij« (15.09.2021); »Slovensko ogrodje kvalifikacij in vloga sindikatov pri promociji ugleda javnih uslužbencev« (17.09.2021).

Kljub zaostreni epidemiološki situaciji so bili izvedeni vsi načrtovani posveti. Izvedena sta bila dva mednarodna posveta:

-        II. mednarodni posvet KSJS: »Zdravstvena nega v času COVID-19« (16.06.2021), Hotel Mons, Ljubljana;

-        III. mednarodni posvet KSJS: »Organiziranost in delovanje mednarodnih sindikalnih organizacij« (09.09. in 10.09.2021), Terme Vivat, Moravske Toplice

in štirje regionalni posveti:

-        12. regionalni posvet KSJS: »Socialni dialog v posameznih delih javnega sektorja in aktivnosti v zvezi z razpisom naknadnega zakonodajnega referenduma o ZNDS« (17.06.2021), on-line;

-        13. regionalni posvet KSJS: v sodelovanju s SI-JUS (20.06.2021), on-line;

-        14. regionalni posvet KSJS: v sodelovanju s SZSVS (14.06.2021), Hotel Bernardin, Portorož,

-        15. regionalni posvet KSJS: »Okrogla miza: Aktualni izzivi sindikatov; Predstavitev regionalne točke KSJS v Pomurju« (09.09.2021), Terme Vivat, Moravske Toplice.

Poleg tega je bil 03.06.2021 izveden tudi t. i. Team Building, na slovenski obali.

V skladu z načrtom sta bili izdelani še študiji: Analiza vpliva epidemije COVID-19 in vladnih ukrepov na položaj zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu; Evalvacijska študija projekta.

V letu 2021 se je znatno okrepilo sodelovanje sindikalnih central. Sklicanih je bilo 18 sestankov tako imenovane koordinacije sindikalnih central, na katerih so bila oblikovana skupna stališča in sprejeti dogovori glede: priprave zahteve za ustavno presojo 21. in 22. člena PKP7; amandmajev k PKP8; pogajanj o davčnem paketu; obstrukcije ESS; aktivnosti v zvezi z naknadnim zakonodajnim referendumom o ZNDS; obuditve socialnega dialoga na ESS. Izvedene so bile tudi tri skupne novinarske konference sindikalnih central, in sicer: 14.05.2021, v zvezi z obstrukcijo ESS; 12.07.2021, v zvezi s predlogom novele ZZVZZ, katerega sprejem bi pomenil izbris sindikatov iz organov ZZZS; 15.10.2021, v zvezi s pozivom poslanskim skupinam opozicije za sklic nujne seje odbora DZ na temo: Odsotnost socialnega dialoga. Sestankov koordinacije sindikalnih central sta se redno udeleževala predsednik in generalni sekretar KSJS, občasno pa tudi podpredsednica KSJS in strokovna sodelavka KSJS za pravne zadeve.

Predstavniki KSJS so sodelovali na različnih dogodkih, ki so jih je organizirali Vlada RS, Državni svet RS, Ekonomsko-socialni svet, Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) in Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji. KSJS je med drugim sodelovala na: javni razpravi EESO Izzivi dela na daljavo (07.01.2021); posvetu ministra Cigler Kralja s socialnimi partnerji o minimalni plači (19.01.2021); seminarju v okviru projekta ARTUS – CEE: (Ne)vidni razcep med Vzhodom in Zahodom – stališča sindikatov o evropeizaciji socialnih standardov (28.01.2021); seji odbora DZ za delo (03.11.2021) – obnovitev socialnega dialoga; mednarodni konferenci: Kakovostno delo za kakovostno življenje, v okviru SLO pred. EU (07.10.2021); mednarodni konferenci (OECD, Observatorij za inovacije JS, SLO pred. EU): V prihodnost usmerjeni javni sektor (18. in 19.10.2021); seji Odbora DZ za zdravje (20.11.2021) - Zakon o dolgotrajni oskrbi; posvetu ministra Cigler Kralja s socialnimi partnerji (24.11.2021) – dvig minimalne plače s 1.1.2022; sestanku socialnih partnerjev s predstavniki Evropske komisije (02.12.2021) – ocena Načrta za okrevanje in odpornost (NOO); seji Komisije DS za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide (09.12.2021) – PKP10; posvetu z Reinhardtom Felkejem, direktorjem generalnega direktorata Evropske komisije za ekonomske in finančne zadeve (09.12.2021) –posvetovanje o ekonomskem upravljanju EU in fiskalnem okvirju za članice EU pri odpravljanju gospodarskih in socialnih posledic pandemije Covid-19.

KSJS je o svojem delovanju, sprejetih stališčih, sklepih in odločitvah redno obveščala sindikate, člane KSJS, preko sporočil medijem in z objavo vseh pomembnejših informacij o delovanju konfederacije in njenih temeljnih dokumentov na spletni strani pa je skrbela tudi za obveščanje javnosti.

 

Organizacijske in kadrovske zadeve

KSJS se je z včlanitvijo Sindikata novinarjev Slovenije v KSJS, 11. februarja 2021, dodatno okrepila in razširila področje svojega delovanja. Sindikati, člani KSJS, so ohranili število članov in obdržali organizacijsko strukturo, ki so jo zgradili v preteklih letih. Z zaposlitvijo strokovne sodelavke KSJS za pravne zadeve, s 1. januarjem 2021, pa se je KSJS tudi kadrovsko okrepila.

Predsedstvo je na novembrski seji sprejelo sklep, da bo 6. kongres KSJS 7. aprila 2022, v Hotelu Mons, v Ljubljani in bo imel, v skladu z 20. členom Statuta KSJS, 115 delegatov.

 

Zaključek

Poročilo podaja pregled in oceno številnih aktivnosti delovanja Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije, ki so potekale v letu 2021. Poročilo sledi programu dela KSJS za obdobje 2018 – 2022 ter operativnemu načrtu dela, ki ga je sprejelo predsedstvo za leto 2021. Podrobneje pa je mogoče vsebino dela KSJS razbrati tudi iz zapisnikov in številnih sporočil, ki so bili v letu 2021 poslani članom KSJS ali javno objavljeni.

Bojan Hribar,

generalni sekretar

 

Opomba: Poročilo o delovanju KSJS v letu 2021 je bilo sprejeto na 32. redni seji predsedstva KSJS, dne 2. 3. 2022, v Ljubljani.