Poročilo o delovanju

Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije

med 6. in 7. kongresom

 

 

 

Uvod

Delovanje Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) med 6. in 7. kongresom je temeljilo na usmeritvah iz programa KSJS za mandatno obdobje 2022 – 2026, sprejetem na 6. kongresu KSJS in na načrtih dela KSJS, ki jih je za posamezno leto sprejelo predsedstvo KSJS.

V letu 2022 je bil za KSJS eden od najpomembnejših dogodkov nedvomno 6. kongres KSJS, ki je potekal 7. aprila 2022, v Kongresnem centru hotela Four Points by Sheraton (Mons), v Ljubljani. Na kongresu so delegatke in delegati sprejeli poročilo o delovanju v preteklem mandatnem obdobju, spremembe in dopolnitve statuta, programske usmeritve za prihodnje štiriletno obdobje, dve resoluciji: Nič o plačah v javnem sektorju brez KSJS in Za obnovitev enakopravnega dialoga socialnih partnerjev ter za predsednika KSJS ponovno izvolili Branimirja Štruklja.

Na delovanje KSJS v letu 2022 so nedvomno vplivale trojne volitve in glasovanje na treh zakonodajnih referendumih. Najpomembnejše so bile zagotovo državnozborske volitve, ki so bile kmalu po 6. kongresu KSJS, 24. aprila 2022. Nova, 15. Vlada Republike Slovenije, ki jo je sestavil mandatar Robert Golob, je mandat nastopila s potrditvijo v državnem zboru, 1. junija 2022, v času prehranske in energetske draginje kot posledice ruske invazije na Ukrajino in uvedenih sankcij zoper Rusijo.

To je bilo obdobje dogovarjanj o ponovni vzpostavitvi delovanja Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), v katerem smo sindikalne centrale leta 2021 prenehale sodelovati zaradi popolnega podcenjevanja takratne vlade RS, kršenja Pravil o delovanju ESS ter sprejemanja zakonov »čez noč«, brez možnosti za dejansko usklajevanje. Julija je ESS ponovno začel z delovanjem, od septembra dalje pa mu je predsedoval predsednik KSJS Branimir Štrukelj.

V letu 2023 so delovanje KSJS v veliki meri zaznamovala pogajanja o prenovi plačnega sistema in odpravi plačnih nesorazmerij, ki so se začela 23. 1. 2023, z vladno predstavitvijo stanja in ključnih izzivov na področju plačnega sistema v javnem sektorju in predlogom dogovora o dinamiki usklajevanja sprememb plačnega sistema in odpravi plačnih nesorazmerij. Pogajanja se kljub temu, da je bilo sklicanih 20 sej pogajalske komisije in 25 sestankov delovne skupine za usklajevanje besedila Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, do konca leta niso zaključila, pač pa je 21. 12. 2023, po nekajkratnih več kot mesec dni dolgih prekinitvah, prišlo zgolj do parafiranja Dogovora o uskladitvi vrednosti plačnih razredov plačne lestvice in datumu izplačila regresa za letni dopust v letu 2024.

KSJS je velik del aktivnosti v letu 2023 namenila tudi vključevanju v sistemsko urejanje razmer v zdravstvu, ter pri tem vztrajala na stališču, da mora biti temeljna usmeritev vlade ter vseh odločevalcev pri načrtovanju zdravstvene reforme krepitev in utrjevanje javnega zdravstva. Hkrati je KSJS vseskozi podpirala ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in njegovo nadomestitev z vplačili v zdravstveno blagajno, ki se morajo v bližnji prihodnosti razlikovati po višini in temeljiti na prihodkih posameznika ter zahtevala uveljavitev sprememb, ki bodo preprečile odtekanje javnega denarja v žepe tistih, ki jim obstoječi sistem ustreza za lastno napajanje kot tudi pravo transparentnost in nadzor ter javno dostopen in konkreten prikaz toka denarja, ki ga vsi vplačujemo v zdravstveno blagajno.

Leto je v precejšnji meri zaznamovala tudi blokada delovanja Ekonomsko-socialnega sveta v drugi polovici leta s strani delodajalskih organizacij, ker naj bi šel, po njihovi oceni, Zakon o delovnih razmerjih v sprejem popolnoma mimo socialnega dialoga, čeprav so pogajanja o njem potekala celih deset mesecev.

V letu 2024 je bilo delovanje KSJS v največji meri osredotočeno na pogajanja o prenovi plačnega sistema in odpravi plačnih nesorazmerij. Pogajanja so potekala vse od podpisa Aneksa št. 14 h Kolektivni pogodbi za javni sektor in Izjave o stopnji usklajenosti besedila predloga Zakona o spremembi Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (10. 1. 2024) do podpisa Dogovora o prenovi sistema plač in novih uvrstitvah delovnih mest in nazivov v plačne razrede v javnem sektorju, KPJS, Aneksa h KPND in KP dejavnosti (15. 11. 2024).

Pogajanja o vzpostavitvi novega plačnega sistema javnega sektorja so potekala na več ravneh. Poleg ločenih pogajanj v okviru posameznih plačnih stebrov, je bilo tekom leta sklicanih 20 sej centralne pogajalske komisije, 15 sestankov ožje pogajalske skupine in 39 sestankov delovne skupine za usklajevanje besedila Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (ZSTSPJS).

Pomemben del aktivnosti KSJS v letu 2024 je bil namenjen tudi ponovni obuditvi socialnega dialoga na ravni Ekonomsko-socialnega sveta (ESS). Blokada delovanja ESS s strani delodajalskih organizacij je trajala vse od julija 2023 do konca junija 2024, ker naj bi vladna stran, po oceni delodajalske strani, kršila Pravila o delovanju ESS, zlasti pri sprejemanju Zakona o delovnih razmerjih in davčne zakonodaje.

KSJS je v letu 2024 velik del aktivnosti namenila tudi vključevanju v sistemsko urejanje razmer v zdravstvu, pri čemer je vseskozi vztrajala na stališču, da mora biti temeljna usmeritev vlade ter vseh odločevalcev pri načrtovanju zdravstvene reforme krepitev in utrjevanje javnega zdravstva. Predstavniki KSJS so med drugim aktivno sodelovali na vseh osmih sestankih Strokovnega odbora ESS za spremljanje prihajajočih sprememb v zdravstvenem sistemu.

V zadnjem četrtletju 2024 pa je bil dobršen del aktivnosti KSJS namenjen pogajanjem o spremembah pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Od junija, ko so bila predstavljena vladna Izhodišča za pripravo sprememb na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji, do konca leta je bilo namreč izvedenih kar 16 sej pogajalske skupine ESS za pripravo sprememb na področju PIZ.

Tudi v letu 2025 so se nadaljevala pogajanja o spremembah pokojninske in invalidske zakonodaje, ki so bila zaključena do začetka maja, ko je Vlada RS usklajen zakon potrdila in poslala v Državni zbor. Nato je sledil dolg zakonodajni postopek, vključno s poskusom nekaterih civilno-družbenih organizacij, da bi zbrali podpise za razpis zakonodajnega referenduma. Šest sindikalnih central je referendumu nasprotovalo in na koncu predlagateljem ni uspelo zbrati 40.000 podpisov, zato je zakon ob koncu leta 2025 začel veljati. Upokojenci so že v letu 2025 prvič prejeli zimski dodatek, s 1. 1. 2026 pa je sledila rast najnižje invalidske in vdovskih pokojnin.

S 1. 1. 2025 se je začela implementacija novega plačnega sistema in postopen dvig plač v JS, saj so se začeli uporabljati Zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, Kolektivna pogodba za javni sektor in aneksi h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev. Delovati je začela tudi delovna skupina za spremljanje izvajanja novega plačnega sistema, ki jo sestavljajo predstavnice in predstavniki obeh sindikalnih pogajalskih skupin in vlade. V drugi polovici leta 2025 pa so potekala tudi pogajanja o merilih in kriterijih za izplačilo delovne uspešnosti, ki se je – po novi ureditvi – začela izplačevati v letu 2026.

Uspeli smo uskladiti spremembe in dopolnitve Zakona o urejanju trga dela, ki je končno prinesel dvig nadomestil za brezposelne – prvi po letu 2013. Sindikati pa smo podprli tudi spremembe in dopolnitve Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je bolj jasno razmejil javno in zasebno zdravstvo ter določil obvezno soglasje za delo zdravstvenih delavcev pri drugih izvajalcih.  S 1. 7. 2025 pa se je začel plačevati prispevek za dolgotrajno oskrbo in do konca leta so v veljavo stopile vse pravice iz dolgotrajne oskrbe.

V novembru 2025 smo sindikalne centrale, članice ESS, in Vlada RS vsebinsko uskladili poseben zakon v delu, ki je uredil zimski regres kot novo pravico iz delovnega razmerja in do 18. 12. 2025 je bil zimski regres tudi izplačan v višini polovice (bruto) minimalne plače (638,86 evra) .

S koncem leta 2025 se je upokojil dotedanji generalni sekretar KSJS Bojan Hribar in s 1. 1. 2026 je nova generalna sekretarka KSJS postala Martina Vuk.

 

1.     Sodelovanje v odločanju na državni ravni

KSJS je v mandatnem obdobju 2022 – 2026, kot reprezentativna sindikalna konfederacija, sodelovala v odločanju na državni ravni, ki je potekalo predvsem v okviru Ekonomsko-socialnega sveta, odborov Državnega zbora in v okviru Državnega sveta. Predstavniki konfederacije so aktivno sodelovali še v organih zavodov s področja obveznega socialnega zavarovanja, v organih Modre zavarovalnice, kjer so nadzorovali upravljanje dodatnega pokojninskega zavarovanja javnih uslužbencev, v Odboru Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja (SODPZ), idr.

1.1.           Sodelovanje v Ekonomsko-socialnem svetu

Najpomembnejši organ socialnih partnerjev in vlade na državni ravni je bil v mandatnem obdobju 2022 – 2026 Ekonomsko-socialni svet (ESS), ki se je sestal na 30 rednih in 13 izrednih sejah, izvedenih pa je bilo tudi 9 dopisni sej. Na sejah ESS in njegovih strokovnih oborov sta redno sodelovala predsednik in generalni sekretar KSJS, kot član in namestnik člana ter namestnica generalnega sekretarja, ki je septembra 2024 postala dodatna namestnica člana, in pogosto tudi podpredsednica KSJS. Predsednik KSJS je od septembra 2022 do 10. marca 2023 Ekonomsko-socialnemu svetu tudi predsedoval. Predstavniki KSJS so zastopali stališča KSJS o temah, ki so bile na dnevnem redu, po sejah pa so seznanjali predsedstvo KSJS s stališči ostalih socialnih partnerjev oz. s sprejetimi sklepi ESS. Sej ESS so se ob obravnavi tem, ki so bile pomembne za članstvo posameznega sindikata, člana KSJS, udeleževali tudi predstavniki posameznih sindikatov.

Leto 2022

ESS je julija 2022, po več kot enoletni prekinitvi, ki je bila posledica sistematičnega kršenja Pravil delovanja ESS s strani prejšnje vlade, ponovno začel normalno delovati.

Na 339. seji ESS, 15. julija 2022, je bila uvodna točka namenjena predstavitvi dela Vlade RS in pričakovanj socialnih partnerjev v mandatu 2022-2026. ESS je na isti seji ustanovil Pogajalsko skupino ESS za pripravo sprememb Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, Strokovni odbora ESS za spremljanje prihajajočih sprememb v zdravstvenem sistemu ter sprejel poročilo Pogajalske skupine ESS za pripravo predlogov sprememb zakonodaje v zvezi z vodenjem evidenc delovnega časa. ESS je sprejel tudi sklep o ustanovitvi Pogajalske skupine ESS za pripravo Predloga sprememb Pravil o delovanju ESS v vsebini, ki je opredeljena v predlogu Dogovora o obuditvi socialnega dialoga.

Na izredni seji, 26. avgusta 2022, je ESS obravnaval Zakon o pomoči gospodarstvu zaradi visokega dviga cen električne energije in zemeljskega plina, se seznanil z vsebino Zakona o začasnih ukrepih za odpravo posledic draginje za najbolj ranljive skupine prebivalstva in obravnaval tudi Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki smo ga sindikati podprli. Na predlog sindikatov je ESS obravnaval sklep Vlade RS o ugotovitvi obstoja resnih motenj, ki ogrožajo stabilnost zdravstvenega sistema ESS, saj je vlada z uredbo določila obseg zdravstvenih storitev za leto 2023, kar je precedens in je nadomestilo za splošni dogovor.

Na septembrski seji, ki ji je prvič predsedoval predsednik KSJS, je ESS obravnaval Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina, se seznanil z rebalansom proračuna Republike Slovenije za leto 2022 in podal pozitivno mnenje k spremembam in dopolnitvam Pokojninskega načrta poklicnega zavarovanja. Seznanil se je tudi s poročilom Strokovnega odbora ESS za finance in gospodarstvo za obravnavo novele Zakona o dohodnini, novele Zakona o trošarinah, novele Zakona o davčnem postopku in novele Zakona o finančni upravi.

Na oktobrski seji je ESS obravnaval spremembe proračunskih dokumentov za leto 2022 in proračunske dokumente za letu 2023 in 2024 ter se seznanil s Končnim poročilom o izvedeni raziskavi o minimalnih življenjskih stroških.

Na novembrski seji je ESS obravnaval Zakona o nujnih ukrepih za povečanje prihodkov upokojencev in omejitev dviga oskrbnin na področju socialnega varstva ter predlog vlade o določitvi višine minimalne plače.

Na izredni seji ESS, 18. novembra 2022, je minister, pristojen za delo, opravil posvetovanje s socialnimi partnerji glede določitve in uskladitve minimalne plače. Sindikalna stran je v razpravi vztrajala, da je potreben dvojni popravek minimalne plače – v letu 2022 na podlagi 3. člena Zakona o minimalni plači, ki pomeni določitev nove minimalne plače glede na novo izračunane minimalne življenjske stroške; in uskladitev v mesecu januarju 2023 s stopnjo inflacije.

Na decembrski seji je ESS obravnaval Zakon o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize. Sindikalna stran je v razpravi izpostavila, da je bila v usklajevanje besedila zakona vključena zgolj delodajalska stran, čeprav bodo imeli predvideni ukrepi na koncu posledice lahko tudi za zaposlene ter da zakon ne vsebuje nikakršnih varovalk glede delovnih mest ter omejitev glede izplačevanja nagrad poslovodstvom.

Na izredni seji je ESS ob pogoju, da se Predlog zakona o čezmejnem izvajanju storitev dopolni na način, da se deli zakona, vezani na črtanje 2. odstavka 144. člena, začnejo uporabljati s 1. 1. 2024, podal soglasje k Predlogu zakona o čezmejnem izvajanju storitev. Soglasno pa so bile podprte spremembe Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja.

Leto 2023

ESS je v letu 2023 deloval le do sredine meseca julija, ko so delodajalske organizacije iz njega izstopile. Kot razlog za izstop so navedle neustrezno vodenje socialnega dialoga na tripartitni ravni ter ponavljajoče kršenje Pravil o delovanju ESS s strani Vlade RS in pristojnih ministrstev. Do 10. marca 2023 je ESS-ju predsedoval predsednik KSJS.

Na redni januarski seji se je ESS seznanil s Predlogom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Seznanil se je tudi s Predlogom novele Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2S) ter sprejel sklep o ustanovitvi stalne Pogajalske skupine ESS za pripravo nove pokojninske zakonodaje.

Na februarski seji se je ESS seznanil z analizo stanja slovenskega zdravstva in s koalicijskimi izhodišči za pripravo zdravstvene reforme ter pozval Ministrstvo za zdravje, da v najkrajšem možnem času vključi socialne partnerje v pripravo nadaljnjih korakov zdravstvene reforme.

Na marčevski seji se je ESS seznanil z analizo mehanizmov v konkurenčnih državah na področju napotovanja delavcev, z analizo proizvodnih in prodajnih cen električne energije v republiki Sloveniji ter s spremembami Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev. ESS se je seznanil tudi z osnutkom Nacionalnega reformnega programa ter sklenil, da bodo ministrstva pristojna za posamezna vsebinska področja NRP sklicala usklajevalne sestanke s socialnimi partnerji.

Na izredni seji, 4. 4. 2023, se je ESS seznanil s predlogom Zakona o zdravstvenem informacijskem sistemu in s predlogom Zakona o Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Sindikalna stran je izrazila nasprotovanje ustanovitvi gospodarske družbe, ki bi upravljala s podatkovnimi bazami z zdravstvenimi podatki prebivalstva. Nasprotovala je tudi spreminjanju delovanja ZZZS s posebnim zakonom. Ocenila je namreč, da predlog zakona posega v avtonomijo zavoda, saj so vse ključne odločitve zavoda pogojevane s soglasji, pri čemer bi imela vlada v vmesnem času, ko bi se menjali organi, pristojnosti sprejemati vse akte, ki jih sicer sprejema skupščina ZZZS. Sindikalna stran je opozorila, da se s predlogom zakona spreminjajo tudi razmerja v sestavi skupščine, pri čemer predstavniki določenih skupin celo izpadejo. Poleg tega predlog zakona ne daje odgovorov na vprašanja glede dolgotrajne oskrbe in družbe, ki bo skrbela za informatizacijo v zdravstvu.

Na aprilski seji se je ESS seznanil z drugim osnutkom Nacionalnega reformnega programa ter obravnaval tudi predlog Zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o zavodih. Po razpravi je bil sprejet sklep, da sindikalna in delodajalska stran pozivata Vlado Republike Slovenije, da novelo Zakona o zavodih umakne iz zakonodajnega postopka oziroma pozivata poslanke in poslance v Državnem zboru k sprejemu sklepa, da novela Zakona o zavodih ni primerna za nadaljnjo obravnavo, vladna stran pa vztraja, da se zakonodajni postopek glede novele Zakona o zavodih nadaljuje.

Na seji, 14. 4. 2023, se je ESS seznanil s Predlogom Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2024 do 2026 ter z Osnutkom Programa stabilnosti 2023.

Na majski seji se je ESS seznanil z izhodišči za vzpostavljanje sistema dolgotrajne oskrbe in sprejel sklep o ustanovitvi Pogajalske skupine ESS za pripravo Predloga zakona o dolgotrajni oskrbi in interventnega zakona na področju kadrov v socialnem varstvu in zdravstvu pri izvajalcih socialnega varstva. ESS je podprl spremembe Zakona o socialnem varstvu.

Na izredni seji, 31. 5. 2023, se je ESS seznanil s poročilom Pogajalske skupine ESS za obravnavo Zakona o zdravstvenem informacijskem sistemu in Zakona o Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije v zvezi s predlogom Zakona o digitalizaciji zdravstva. KSJS je ponovno izpostavil pomisleke in opozorila glede ustanovitve gospodarske družbe za upravljanje z zdravstvenimi podatki prebivalstva.

Na junijski seji se je ESS seznanil z mnenjem o predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki ga je v DZ predložila skupina poslank in poslancev. Predlog zakona dopolnilno zdravstveno zavarovanje nadomešča z obveznim zdravstvenim prispevkom, s čimer je financiranje zdravstvenih storitev v celoti zagotovljeno iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. KSJS je pozdravila ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, opozorila pa je, da ni najbolj navdušena nad uvajanjem enotnega nominalnega zneska za vse, saj si prizadeva za različno višino prispevka, in sicer glede na višino prihodka posameznika. Izrazila je pričakovanje, da je to zgolj prva faza in da se bo zakon v tem delu ponovno odprl tudi in bo uveljavljena t.i. gradacija višine obveznega zdravstvenega prispevka. ESS se je seznanil tudi z vmesnim poročilom Pogajalske skupine ESS za pripravo novele Zakona o delovnih razmerjih (ZDR).

Izredne seje ESS, dne 4. 7. 2023, ki je bila namenjena obravnavi vodenja socialnega dialoga in kršitvi Pravil o delovanju Ekonomsko-socialnega sveta, se je udeležil tudi premier Robert Golob. V razpravi je delodajalska stran izpostavila, da opažajo težave z upoštevanjem Pravil o delovanju ESS. Navedli so, da je socialni dialog po njihovem mnenju prešel v socialni monolog in izpostavili dva primera, pri katerih je prišlo po njihovem mnenju do kršitev pravil, in sicer pri Zakonu o delovnih razmerjih in pri Zakonu o dolgotrajni oskrbi. Sindikalna stran njihovim navedbam ni pritrdila, saj so delodajalske organizacije pri noveli ZDR več kot očitno zavlačevale postopek, ker jim ni ustrezala vsebina. Po razpravi je ESS sprejel ugotovitveni sklep, da je socialni dialog ključen v postopku priprave in sprejemanja zakonodaje, ter da bodo dosedanje pomanjkljivosti v socialnem dialogu odpravljene s spoštovanjem Pravil o delovanju Ekonomsko-socialnega sveta v prihodnje.

Na redni julijski seji je ESS podal soglasje k spremembam in dopolnitvam Pokojninskega načrta poklicnega zavarovanja. Poleg tega se je ESS seznanil z informacijo o izvajanju aktivnosti Načrta za okrevanje in odpornost (NOO).

Dne, 20. 7. 2023, so delodajalske organizacije na predsednika Vlade RS in predsednika ESS naslovile pismo, v katerem so navedle, da izstopajo iz ESS, zaradi neustrezno vodenega socialnega dialoga na tripartitni ravni ter ponavljajočega kršenja Pravil o delovanju ESS s strani Vlade RS in pristojnih ministrstev. S tem je ESS prenehal delovati in se do konca leta 2023 ni več sestal.

Leto 2024

Delovanje ESS se je po skoraj letu dni prekinitve, zaradi izstopa delodajalskih organizacij iz ESS, konec junija 2024 ponovno vzpostavilo. Pred nadaljevanjem delovanja so bile sprejete Spremembe in dopolnitve Pravil o delovanju ESS ter Deklaracija Vlade RS in socialnih partnerjev o spoštovanju in spodbujanju socialnega dialoga, s katerimi so bila določena dodatna pravila in zaveze za zagotavljanje enakopravnega tripartitnega socialnega dialoga.

Na redni junijski seji, prvi po prekinitvi delovanja, se je ESS seznanil z Izhodišči za pripravo zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti, Izhodišči za Zakon o kakovosti v zdravstvu ter Izhodišči za Zakon o pravici nekdanjih bolnikov z rakom do enakega dostopa do zavarovalnih in kreditnih produktov ter odločil, da se usklajevanja navedenih zakonov opravijo v okviru strokovnega odbora. ESS se je seznanil tudi s predlogi sprememb davčne zakonodaje in sprejel sklep o ustanovitvi Strokovnega odbora ESS za področje financ in davčne zakonodaje.

Na julijski seji ESS so se Vlada in socialni partnerji dogovorili o časovnici, dinamiki in poteku pogajanj priprav sprememb pokojninskega in invalidskega zavarovanja. ESS je sprejel tudi sklep o ustanovitvi Strokovnega odbora ESS o zaposlovanju tujih delavcev.

Na septembrski seji se je ESS seznanil z Letnim poročilom o bralni pismenosti in pozval Vlado RS, da v sodelovanju s socialnimi partnerji oblikuje ukrepe, ki bodo zaustavili trend upadanja bralne pismenosti. ESS se je seznanil tudi s Poročilom o delu Strokovnega odbora ESS za področje financ in davčne zakonodaje, opravil preliminarno razpravo o uskladitvi lestvice za odmero dohodnine in olajšav za leto 2025 in obravnaval izvajanje Zakona o dolgotrajni oskrbi. ter sprejel sklep o ustanovitvi Strokovnega odbora ESS za spremljanje izvajanja Zakona o dolgotrajni oskrbi.

Na izredni seji, 2. 10. 2024, je ESS sprejel dogovor, da se koeficient za uskladitev olajšav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2025 določi v višini 100 % rasti povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji ter se seznanil z osnutkom Srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta in z izhodišči za prenovo Zakona o fiskalnem pravilu.

Na oktobrski seji se je ESS seznanil s proračunskimi dokumenti, s Predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o trošarinah, z Izhodišči za pripravo Zakona o lastniški zadrugi delavcev in z Izhodišči sprememb zakona o osebni asistenci.

Na novembrski seji je ESS soglašal s spremembami in dopolnitvami Pokojninskega načrta poklicnega zavarovanja in se seznanil s Predlogom zakona o interventnih ukrepih za zagotavljanje toplote za prebivalstvo v Šaleški dolini.

Na decembrski seji se je ESS med drugim seznanil s Predlogom zakona o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa, z izhodišči za pripravo Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o skladnem regionalnem, z osnutkom Predloga zakona o osebni asistenci in sprejel sklep o ustanovitvi pogajalske skupine ESS za njegovo pripravo. ESS se je seznanil tudi s Predlogom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem varstvu in s Predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih ter s Predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki ga je podprl.

Skozi celo leto 2024 se je redno sestajal strokovni odbor ESS s področja zdravstva, dolgotrajne oskrbe ter strokovni odbor, ki je pokrival vsebine Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Nekajkrat se je sestal tudi strokovni odbor za davčne ukrepe, ki pa na koncu ni obravnaval večjih sprememb davčne zakonodaje, saj predloga davčne reforme ni bilo.

Leto 2025

V letu 2025 se je ESS sestal na enajstih rednih sejah ter šestih izrednih sejah, imel pa je tudi šest dopisnih sej.

Začetnih nekaj mesecev leta je delo najintenzivneje potekalo v okviru pogajalske skupine ESS za pripravo sprememb pokojninske in invalidske zakonodaje (t.i. pokojninska reforma). KSJS so v tej pogajalski skupini zastopali trije pogajalci, poleg tega pa se je redno sestajala tudi delovna skupina KSJS, ki je usklajevala pogajalska izhodišča. Redno pa se je skozi celo leto sestajal tudi strokovni odbor s področja zdravstva, občasno pa tudi strokovni odbor s področja dolgotrajne oskrbe.

V začetku januarja je ESS obravnaval novelo Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je eden temeljnih zakonov s področja zdravstva. Glavna vsebina predloga zakona je bolj jasna razmejitev javnega in zasebnega zdravstva ter omejitve za zdravstvene delavce glede dela pri zasebnih izvajalcih zdravstvenih storitev in uvedba obveznega soglasja za dodatno delo. Sindikalna stran je zakon podprla in dejala, da gredo predlagane spremembe v pravo smer, saj predlog zakona uvaja določeno boljšo ureditev, nekatere omejitve, večjo preglednost, zlasti pa spremljanje in merjenje opravljenega dela. Ena od pomembnih še neusklajenih vsebin zakona je za sindikate razpolaganje koncesionarja z dobičkom, ki nastane iz javne službe. Veljati bi morala prepoved izplačila tovrstnega dobička.

Na januarski redni seji ESS je potekala obravnava gradiva o uskladitvi in določitvi minimalne plače za leto 2025. Stališče KSJS in drugih predstavnikov sindikalnih central glede uskladitve minimalne plače je bilo, da je potrebno pri novi višini minimalne plače upoštevati tudi rast cen hrane in stroškov bivanja, ki so precej višji od splošne inflacije ter v največji meri vplivajo na odhodke prejemnikov minimalne plače.

Na koncu je bil soglasno sprejet sklep, da se Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti zavezuje, da bo do 30. 9. 2025 pripravilo nov izračun minimalnih življenjskih stroškov. Nov izračun minimalnih življenjskih stroškov je dejansko bil opravljen do novembra 2025 in zato je bila za leto 2026 določena višina minimalne plače 1000 eur neto, kar pomeni več kot 12% neto dvig.

Marca je ESS ponovno obravnaval tudi Predlog Zakona o digitalizaciji zdravstva, glede katerega pa ni sprejel nobenih sklepov. Sindikalna stran je ponovno poudarila, da nasprotuje ustanovitvi gospodarske družbe, ki bo odgovorna za digitalizacijo zdravstva in posledično imela dostop do najbolj občutljivih osebnih podatkov ljudi, saj vlada kot edini argument za ustanovitev d.o.o.-ja navaja možnost višjih plač za zaposlene kot če bi bili zaposleni v javnem sektorju. Zakonu je nasprotovala tudi Informacijska pooblaščenka.

Na izredni seji, 25. 4. 2025, je ESS obravnaval poročilo pogajalske skupine za spremembe pokojninske in invalidske zakonodaje ter sprejel sklep o podpori sprememb ZPIZ-2 ter pozval vlado in državni zbor, da v dogovorjene vsebine zakona ne posega brez soglasja socialnih partnerjev. Zakon je podprlo 6 od 7 reprezentativnih sindikalnih central, vse delodajalske organizacije in vlada. Za KSJS so najpomembnejši dosežki pokojninske reforme: ohranitev 40 let pokojninske dobe, dvig odmernega odstotka iz dotedanjih 63 na 70. Bonusi, ki omogočajo nižanje potrebne upokojitvene starosti ali dodaten dvig odmernega odstotka. Nižanje upokojitvene starosti za delo pred 20 letom (prej pred 18 letom). Določitev dviga najnižje invalidske pokojnine za skoraj četrtino in dvig vdovske pokojnine. Dolgo prehodno obdobje in uvedba zimskega dodatka za upokojence kot kompenzacijskega ukrepa za nekoliko manj ugodno usklajevanje pokojnin.

Na izredni seji konec maja je ESS obravnaval novelo Zakona o urejanju trga dela, ki je prinesla pomembne spremembe zlasti glede višine nadomestil za brezposelnost, ki so bila nespremenjena vse od ZUJF-ovskega znižanja in zamrznitve leta 2013. Zakon je uredil tudi nov institut »80:90:100«, namenjen starejšim delavcem, do 5 let pred upokojitvijo in nekatere druge spremembe.

Na več sejah ESS smo sindikalni predstavniki in predstavnice, zlasti pa KSJS, opozarjali na zavezo vlade NATO-u glede postopnega dviga izdatkov za obrambo na 5% BDP in na Resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja slovenske vojske do leta 2040, v kateri je določen dvig izdatkov za obrambo v na 3% BDP do leta 2030. Vse te zaveze pomenijo najmanj milijardni dvig letnih izdatkov za obrambo iz proračuna RS. Ker ima to lahko enormne posledice na financiranje javnih storitev, zaposlenih v javnem sektorju in transferjev, je ESS na junijski seji soglasno sprejel sklep, da se ustanovi strokovni odbor za spremljanje izvajanja omenjene resolucije. Vse do konca leta 2025 Ministrstvo za obrambo ni hotelo sklicati tega odbora.

Na izredni seji, konec junija, je ESS obravnaval predlog sprememb in dopolnitev Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Sindikati smo poudarili, da zakon ureja nekatere zelo pomembne vsebine, ki do zdaj niso bile urejene, tudi samo delovanje ZZZS, zlasti pa vlogo aktivnega kupca, področje nadzora, ki ga lahko ZZZS izvaja pri izvajalcih, iz katerega je vidno, ali so bile obračunane storitve dejansko izvedene in na način, kot je določeno, ter dolžnost poročanja vseh izvajalcev, vključno s koncesionarji. Hkrati pa manjkata dve pomembni vsebini: prva je t.i. proračunska varovalka, ki bi zagotavljala sredstva iz proračuna v primeru pomanjkanja zbranih sredstev ZZZS. Druga pa se nanaša na zavezo iz koalicijske pogodbe, ki v tem predlogu zakona manjka, in sicer, gre za preoblikovanje obveznega zdravstvenega prispevka iz nominalnega zneska, ki velja za vse, v diferencirano višino glede na dohodke oz. prihodke posameznega zavarovanca.

Na septembrski seji je ESS, na pobudo delodajalskih organizacij, obravnaval stanje socialnega dialoga, kjer so delodajalske organizacije želele prikazati, da bi bilo potrebno prispevek za dolgotrajno oskrbo znižati in uvesti kasneje ali bolj postopno. Potem pa se je tem očitkom pridružilo tudi ostro nasprotovanje uvedbi t.i. obvezne božičnice, zato so delodajalske organizacije večrat obstruirale seje in onemogočale delovanje ESS.

Zato smo sindikalne centrale same z vlado uskladile zakonsko ureditev zimskega regresa kot nove pravice iz delovnega razmerja, ki je vsem zaposlenim prvič pripadel  že v decembru 2025 v višini polovice minimalne plače – 639 eur.

1.2.           Sodelovanje v drugih organih

V vseh 4 letih mandatnega obdobja je KSJS prejemala vabila in sodelovala na – za KSJS pomembnih - sejah odborov Državnega zbora, v nekaterih primerih tudi na njeno posebno zahtevo. Sej odborov DZ so se udeleževali predsednik, podpredsednica in namestnica generalnega sekretarja KSJS ter predstavniki posameznih sindikatov, članov KSJS, ki so o razpravah in odločitvah odborov DZ obveščali predsedstvo. KSJS je bila zastopana tudi pri delu Državnega sveta RS, katerega član je predsednik KSJS Branimir Štrukelj, ki je o sklepih DS občasno poročal na sejah predsedstva KSJS. V Svetu Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in tudi v Evropskem ekonomsko-socialnem odboru je kot predstavnica KSJS sodelovala Nadja Götz. V Svetu Zavoda RS za zaposlovanje pa je KSJS predstavljal Bojan Hribar, ki je svetu 2 leti tudi predsedoval. V skupščini Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) so kot člani sodelovali štirje predstavniki KSJS: Irena Ilešič Čujovič (predsednica Upravnega odbora ZZZS 2021 - 2025), Franci Frantar, Janez Turuk in Martina Vuk, ki je v novem sklicu skupščine, oktobra 2025, postala njena predsednica. Do septembra 2025 je vlogo sodnic in sodnikov porotnikov opravljalo 136 oseb, ki jih je predlagala KSJS. Od septembra 2025 dalje pa jih je 137. Predstavniki KSJS pa so sodelovali še v drugih organih kot so Uradniški svet RS,  Nadzorni svet Modre zavarovalnice, Odbor Krovnega pokojninskega sklada javnih uslužbencev (KPSJU), Odbor Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja (SODPZ), idr.

 

2.     Sistem plač in Kolektivna pogodba za javni sektor

Največji del aktivnosti KSJS v obdobju 2022 - 2026 je bil namenjen pogajanjem o prenovi plačnega sistema javnega sektorja, v okviru katerega je bil usklajen nov plačni zakon – Zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (ZSTSPJS), podpisana nova Kolektivna pogodba javnega sektorja in aneksi h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev, s katerimi so se na novo uvrstila delovna mesta v plačne razrede in se je določil postopen dvig plač od 1. 1. 2025 do 1. 1. 2028.

Leto 2022

Pogajalska skupina KSJS in druga sindikalna pogajalska skupina sta 1. 2. 2022 na skupni novinarski konferenci predstavili pričakovanja in zahteve sindikatov javnega sektorja glede zvišanja plač ter se odzvali na enostranski dvig zdravniških plač. Ključne zahteve obeh pogajalskih skupin sindikatov javnega sektorja so bile:

1.         Dosledno spoštovanju zaveze po uskladitvi temeljnih vprašanj plačnega sistema in uslužbenske zakonodaje ter posledično zakonodajnih sprememb na tem področju s sindikati javnega sektorja, vključno s parcialnimi spremembami področnih zakonov, ki posegajo na področje plač v javnem sektorju.

2.         Določitev avtomatičnega usklajevanja vrednosti plačnih razredov najmanj z inflacijo s prvo uskladitvijo s 1.4.2022, upoštevaje inflacijo v letu 2021.

3.         Dvig vrednosti plačnih razredov na način, ki bo odpravil plačno uravnilovko v spodnjem delu plačne lestvice.

4.         Dvig uvrstitev delovnih mest v javnem sektorju v višji plačni razred za enako število plačnih razredov, za kolikor se dvigujejo uvrstitve delovnih mest zdravnikov.

5.         Odprava omejitve najvišjega plačnega razreda, ki ga je mogoče doseči z napredovanjem.

6.         Zagotovitev sredstev RTV in posrednim proračunskim uporabnikom za pokrivanje povišanih stroškov dela iz prejšnjih zahtev, vključno s poračunom sredstev, ki jih vlada ni zagotovila vsem posrednim proračunskim uporabnikom za povišanje stroškov dela iz dogovora s sindikati javnega sektorja iz decembra 2018.

Na dan 16. 2. 2022 je potekala stavka zaposlenih v zdravstvenih domovih, bolnišnicah, lekarnah, socialnovarstvenih zavodih, zavodih za usposabljanje in varstveno-delovnih centrih ter centrih za socialno delo. KSJS je v izjavi za javnost izrazila solidarnost in vso podporo stavkovnim zahtevam sedmim sindikatom, ki so razglasili stavko zdravstva in socialnega varstva ter vsem zaposlenim v teh dejavnostih.

Na 1. konferenci KSJS (3 .3. 2022) so članice in člani konference na podlagi ugotovitev, da:

-        je Vlada RS s sklepanjem parcialnih dogovorov in sprejemanjem enostranskih odločitev glede plač v javnem sektorju, brez usklajevanja z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja, povzročila resnično in pravo »razsutje« plačnega sistema v javnem sektorju;

-        so porušena so vsa razmerja med plačami, tako znotraj dejavnosti/plačnih skupin kot med primerljivimi delovnimi mesti v različnih dejavnostih/plačnih skupinah;

-        Vlada RS krši dogovor s sindikati javnega sektorja iz junija 2021, saj vse do danes ni podala svojega predloga glede uskladitve vrednosti plačnih razredov in ureditve ustreznih razmerij v spodnji tretjini plačne lestvice, kjer se višina plač zaposlenih giblje pod ali okoli minimalne plače;

-        Vlada RS krši zakone in kolektivne dogovore tj. KPND, saj je onemogočila redno letno uskladitev premije dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence in s tem povzroča težko materialno škodo vsem javnim uslužbencem in uslužbenkam;

-        Vlada RS konstantno ignorira socialni dialog, s tem tudi ne spoštuje ustavno zaščitenih pravic delavk in delavcev, in tako ne izpolnjuje dogovorjenih zavez. Večkrat je delovala v nasprotju z veljavnimi zakoni in celo v nasprotju z Ustavo RS, delavstvo pa »kaznuje«, ker se bori za svoje pravice in boljšo prihodnost;

Konferenca je na Vlado RS naslovila naslednje zahteve:

1.         Takojšnji dogovor o uskladitvi višine vrednosti plačnih razredov - najmanj z inflacijo, v skladu z Dogovorom o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 80/18), in o spremembah plačne lestvice.

2.         Takojšnje zvišanje plač vsem javnim uslužbencem glede na že dogovorjena zvišanja plač oziroma plačnih razredov posameznim skupinam zaposlenih v javnem sektorju.

3.         Takojšnje zvišanje plač v spodnji tretjini plačne lestvice, v skladu z Dogovorom o odpravi varčevalnih ukrepov (Uradni list RS, št. 88/21).

4.         Izpolnitev nerealiziranih zavez vlade iz veljavnih dogovorov in stavkovnih sporazumov.

5.         Takojšnja uskladitev premij dodatnega kolektivnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence v višini, kot jo predvideva Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 115/05) ter poračun premij za nazaj, vključno z izpadlimi donosi pri vplačilih za leto 2022.

Dosledno spoštovanje zaveze iz Dogovora o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 80/18), da je o temeljnih vprašanjih s področja uslužbenske zakonodaje (ZJU) in sistema plač v javnem sektorju (ZSPJS) potrebno soglasje reprezentativnih sindikatov javnega sektorja in vlade.

SVIZ je 9. 3. 2022 izvedel stavko zaposlenih v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah ter na fakultetah. KSJS je vsem zaposlenim v vzgoji in izobraževanju izrazila solidarnost in podporo stavkovnim zahtevam.

Aprila 2022 je Ustavno sodišča RS razveljavilo 48. člen PKP10 in s tem dvig plačnega stropa zgolj za zdravnike in zobozdravnike. Zahtevo za oceno ustavnosti tega člena je na US RS vložilo pet predsednic in predsednikov sindikalnih central, s prvopodpisanim Branimirjem Štrukljem, predsednikom KSJS. KSJS je Vlado RS ter poslanke in poslance Državnega zbora ves čas obravnave navedenega interventnega zakona opozarjala, da dvig najvišjega plačnega razreda zgolj za eno plačno podskupino ni nujen ukrep za odpravo posledic Covid-19 in da pomeni neenako obravnavo javnih uslužbenk in uslužbencev. Ker je bil zakon, kljub jasnim pozivom, sprejet in to po nujnem postopku, je bila edina preostala možnost vložitev zahteve za oceno ustavnosti.

KSJS je konec maja 2022, še pred uradnim formiranjem nove vlade, na vladno pogajalsko skupino naslovila predlog za takojšen začetek pogajanj za določitev višine regresa za letni dopust za leto 2022. KSJS je predlagala, da: javnim uslužbencem, ki prejemajo osnovno plačo do vključno 30. plačnega razreda, pripada regres za letni dopust za leto 2022 v višini 1.500 EUR; javnim uslužbencem, ki prejemajo osnovno plačo od 31. plačnega razreda naprej, pripada regres za letni dopust za leto 2022 v višini 1.300 EUR.

Junija 2022 je bilo uvodno srečanje sindikalnih pogajalskih skupin in vlade, ki se ga je udeležil tudi predsednik Vlade RS dr. Robert Golob. Pogajanja o usklajevanju vrednosti plačnih razredov, regresa za letni dopust za leto 2022, pogajanja glede odprave nesorazmerij v plačah in glede višine regresa za prehrano med delom za javne uslužbence so nato redno potekala med julijem in oktobrom, ko je bil podpisan Dogovor o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2022 in 2023 ter aneksi h KPJS, KPND in h KP dejavnosti in poklicev. Dogovorjeno je bilo, da spremembe potekajo v dveh fazah in sicer:

1. faza (hkrati s podpisom Dogovora): sprememba ZSPJS v delu, ki se nanaša na dvig vrednosti plačnih razredov za 4,5%; aneks h KPND (regres za letni dopust in regres za prehrano); aneks h KPJS (dvig vrednosti plačnih razredov za 4,5%); aneksi h KP dejavnosti/poklicev (zgolj glede regresa za prehrano);

2. faza (v začetku 2023): sprememba ZSPJS v delu, ki se nanaša na +1PR; aneks h KPJS (+1PR pri ODMN); aneksi h KP dejavnosti/poklicev (+1PR).

Leto 2023

Celotno leto 2023 so potekala intenzivna pogajanja o prenovi plačnega sistema. KSJS je zagovarjala vzpostavitev ustreznih razmerij plač v javnem, kjer naj bo najnižji plačni razred enak minimalni plači, delovna mesta naj bodo ustrezno in enakomerno razporejena po plačni lestvici in da ne sme zgolj elitna peščica (funkcionarji in nekateri izbrani javni uslužbenci) biti pri pri vrhu, vsi drugi pa daleč spodaj.

Za KSJS je bila nujna odprava anomalij ter kompresije v spodnjem delu lestvice. Zavzemala se je tudi za redno letno usklajevanje plačne lestvice, ki naj bo določeno v zakonu. Eno ključnih vprašanj, ki ga je izpostavljala KSJS je bila kadrovska podhranjenost oziroma s kakšnimi ukrepi zagotoviti večjo motiviranost javnih uslužbenk in uslužbencev za dobro delo in da sploh ostanejo v javnem sektorju ali da se v njem zaposlijo. Zato je KSJS ostro nasprotovala predlagani triletni zamrznitvi napredovanj in izplačila delovne uspešnosti, saj so izkušnje ZUJF-ovskih varčevalnih ukrepov pokazale izrazito negativne posledice tovrstnih zamrznitev ali celo znižanj.

KSJS in Reprezentativni sindikati javnega sektorja so 4. 10. 2023 objavili Javni poziv poslankam in poslancem Državnega zbora RS za črtanje prepovedi pravice do usklajevanja plač. Sindikati so v pozivu pojasnili, da se plače v javnem sektorju ne usklajujejo samodejno, saj Zakon o sistemu plač v javnem sektorju določa le možnost, da do te uskladitve pride, in sicer s pogajanji. Ob tem so opozorili, da Vlada RS s predlaganim 65. členom ZIPRS sindikatom javnega sektorja odvzema možnost predlagati uskladitev in zato de facto ukinja pogajanja. Akcija je bila uspešna in poslanke in poslanci so z amandmajem črtali sporno prepoved usklajevanja plačne lestvice.

Predsednik KSJS in vodja druge sindikalne pogajalske skupine ter minister za finance in minister za javno upravo so 21. 12. 2023 parafirali Dogovor o uskladitvi vrednosti plačnih razredov plačne lestvice in datumu izplačila regresa za letni dopust v letu 2024. Parafiran dogovor je določil, da se bo uskladitev vrednosti plačnih razredov izvedla 1. junija 2024, in sicer v višini 80 odstotkov rasti cen življenjskih potrebščin v obdobju december 2022 - december 2023. Glede regresa za letni dopust za leto 2024 je v dogovoru zapisano, da bo le-ta izplačan pri plači za februar 2024, vendar najkasneje do 14. marca 2024. V dogovoru je navedeno tudi, da se začetek izvajanja prenove plačnega sistema in odprave nesorazmerij premakne s 1. januarja 2024 na datum, ki bo skupaj z dinamiko dogovorjen v okviru usklajevanja novega plačnega zakona oziroma pogajanj o odpravi nesorazmerij.

Leto 2024

Predsedstvo KSJS je januarja soglasno sprejelo sklepa, da KSJS pristopi k podpisu Aneksa št. 14 h Kolektivni pogodbi za javni sektor ter da pogajalska skupina KSJS pristopi k podpisu Izjave o stopnji usklajenosti besedila predloga Zakona o spremembi Zakona o sistemu plač v javnem sektorju.

KSJS je v sporočilu za javnost (12. 1. 2024) izrazila polno podporo zahtevi Sindikata delavcev v pravosodju (SDP), da Vlada RS plačno problematiko za vse javne uslužbence in funkcionarje uredi hkrati. KSJS je v sporočilu poudarila, da so javni uslužbenci v pravosodju del sodne veje oblasti, brez katerih le-ta svojih nalog ne bi mogla izvajati, da je treba tudi vrednotenje njihovega dela ustrezno korigirati, kar je ugotovljeno tudi v Beli knjigi o prenovi kariernega razvoja javnih uslužbencev v sodstvu.

Predsedstvo KSJS je glede na dinamiko pogajanj sprotno sprejemalo sklepe glede pogajalskih izhodišč za nov plačni sistem. Pomembna so bila zlasti naslednja stališča:

-        Prvi plačni razred moa biti enak višini minimalne plače, kar pomeni, da bo najnižja osnovna plača v JS enaka minimalni plači.

-        V novem zakonu mora biti določena »formula« za redno letno usklajevanje plačne lestvice.

-        Odprava kompresije v spodnji tretjini plačne lestvice je nujna

-        Postopen dvig plač mora biti izveden v čim krajšem obdobju, po možnosti do konca leta 2026

-        Odprava nesorazmerij v osnovnih plačah naj se izvede v nominalnih zneskih, saj se na ta način t. i. spodnji tretjini zagotovi relativno boljši in bolj pravičen prehod;

Vodje pogajalskih skupin vlade, KSJS in druge sindikalne skupine so 17. 7 2024 podpisali pregled stanja na področju prenove plačnega sistema javnega sektorja. V pregledu stanja so bile kot še neusklajene navedene naslednje določbe predloga ZSTSPJS: poimenovanje novih plačnih podskupin; črtanje pravniškega državnega izpita in specializacije v zdravstvu; obveznost porabe sredstev za del plače za delovno uspešnost; dodatek za mentorstvo; dodatek za dvojezičnost; določanje novega plačnega stebra javnega reda in varnosti; pogoji za opravljanje stalne pripravljenosti in dela preko polnega delovnega časa v primeru, ko javni uslužbenec plače skupine B opravlja delo tudi na drugem delovnem mestu; višina delovne uspešnosti javnega uslužbenca plačne skupine; uvrščanje delovnih mest in nazivov z drugimi akti; odreditev učne in pedagoške obveznosti; prehodne določb. Kot neusklajeni so bili opredeljeni tudi predlogi sindikalne strani glede določanja novih dodatkov za prepovedi in omejitve in dodatka za pravniški državni izpit.

V zvezi z novo plačno lestvico so bili v pregledu stanja kot usklajeni navedeni: začetek uporabe s 1. 1. 2025; način prevedbe plačnih razredov obstoječih delovnih mest in nazivov; varovalka, ki zagotavlja, da ob vstopu v nov plačni sistem in tudi v naprej noben javni uslužbenec ne bo imel osnovne plače, ki bi bila nižja od minimalne plače; preverjanje ustreznosti razmerja med minimalno plačo in vrednostjo prvega plačnega razreda vsaka 4 leta; usklajevanje plačne lestvice v novem sistemu, z varovalko, da se vrednosti plačnih razredov plačne lestvice uskladijo najmanj v višini 80 odstotkov rasti cen življenjskih potrebščin; plačna lestvica se prvič redno uskladi v letu 2029.

V zvezi s sklepanjem in veljavnostjo KPJS (kvorum) so bile kot usklajene navedene vse določbe predloga ZSTSPJS, razen določb glede: upravičenosti do uveljavljanja antikvoruma; določitve podatkov, ki so podlaga za ugotavljanje števila članstva; naknadnega pristopa h kolektivnim pogodbam. Usklajeno je bilo, da se določbe glede sklepanja in veljavnosti KPJS začnejo uporabljati z dnem začetka uporabe ZSTSPJS, do takrat se za sklepanje KPJS uporabljajo določbe 42. člena ZSPJS. Kot usklajeni so bili v pregledu stanja navedeni tudi način in roki pridobitve pravice do izplačila višjih plač javnim uslužbencem iz naslova prehoda na novo plačno lestvico v novem plačnem sistemu, iz naslova novih uvrstitev delovnih mest, nazivov in funkcij v plačne razrede zaradi odprave nesorazmerij v osnovnih plačah in iz naslova usklajevanja plačne lestvice v prehodnem obdobju, ter usklajevanje vrednosti plačnih razredov plačne lestvice v prehodnem obdobju.

V pregledu stanja je bila kot usklajena navedena sprememba kriterija starosti za letni dopust v javnem sektorju in sicer na način, da se javnemu uslužbencu, ki je dopolnil 55 let, letni dopust poveča za 5 dni, s tem, da se v prehodnem obdobju za odmero 5 dni letnega dopusta po kriteriju starosti upošteva dopolnjena starost javnega uslužbenca v posameznem letu, in sicer: leta 2025 in 2026 - 51 let, leta 2027 in 2028 - 52 let, leta 2029 - 53 let in leta 2030 - 54 let.

Predsedstvo KSJS je septembra sprejelo sklep, da KSJS pristopi k podpisu Izjave o stopnji usklajenosti besedila predloga Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju.

Oktobra pa je Predsedstvo KSJS sprejelo sklep, da KSJS pristopi k podpisu Dogovora o začetku uporabe Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju.

Poleg tega je predsedstvo sklenilo, da KSJS pristopi k podpisu Dogovora o prenovi sistema plač in novih uvrstitvah delovnih mest in nazivov v javnem sektorju ter Kolektivne pogodbe za javni sektor. Predsedstvo je sprejelo tudi sklep, da podpira besedilo Aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji, usklajeno na skupni delovni skupini vlade in sindikatov JS.

Ob koncu leta je predsedstvo KSJS imenovalo predstavnike KSJS v delovno skupino za spremljanje izvajanja novega plačnega sistema, ki je bila dogovorjena kot skupno telo vlade in obeh sindikalnih pogajalskih skupin z namenom spremljanja implementacije novega plačnega sistema in sprejemanja skupnih stališč o pomembnih vsebinah.

Leto 2025

S 1. 1. 2025 se je začela implementacija novega plačnega sistema in izplačilo prve »tranše« povišanja plač. Uveljavilo se je tudi načelo, da nihče v javnem sektorju nima več osnovne plače nižje od minimalne, kar v zasebnem sektorju ne velja in je bil pomemben dosežek v pogajanjih.

Redno se je sestajala delovna skupina za spremljanje izvajanja novega plačnega sistema, ki je glede pomembnih odprtih vprašanj sprejela skupna stališča, ki so objavljena na spletni strani MJU https://www.gov.si/teme/placni-sistem/.

Od sredine leta 2025 dalje so po stebrih potekala pogajanja o določitvi kriterijev in meril za določitev delovne uspešnosti (DU), ki se je začela po novi ureditvi izplačevati s plačo za januar 2026 dalje. Aneksi h kolektivnim pogodbam so bili podpisani v januarju 2026, kar je omogočalo pravočasno izplačilo prve DU za vse tiste, ki so se odločili za mesečna izplačila. Po novem tako ni več redne DU in DU iz naslova povečanega obsega dela, temveč obstaja zgolj enovita delovna uspešnost, za katero pa so določeni viri v deležu plač, prihrankih zaradi odsotnih javnih uslužbencev in nezasedenih delovnih mest ter iz naslova projektov. Delovni skupini se ni uspelo uskladiti glede navodila o določanju prihrankov za izplačilo delovne uspešnosti.

Prav tako je neusklajena ostala potencialna sprememba ZSTSPJS, v delu ki določa neenako obravnavo glede doseženih plačnih razredov napredovanja. S prevedbo je bilo namreč mogoče pridobiti 14 PR na delovnem mestu oziroma 7 PR v nazivu. Stališče KSJS je, da bi se moral zakon spremeniti tako, da bi bilo možno na vsakem delovnem mestu napredovati največ za 14 PR, v nazivu pa za 7 PR.

 

3.     Pogoji dela, socialna varnost, človekove pravice

KSJS je upoštevaje svoje programske usmeritve v mandatnem obdobju 2022 – 2024 namenjala posebno pozornost spremljanju spoštovanja delovnopravne zakonodaje, izvajanju in spremembam pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter predlaganim spremembam zdravstvene zakonodaje in dostopnosti do zdravstvenih storitev. Posebno pozornost je KSJS posvečala tudi človekovim pravicam, zavzemanju za mir in za demokratične procese v Sloveniji in tujini.

Leto 2022

Prva polovica leta je bila zaznamovana s »covid ukrepi«, ne-financiranjem javne službe na STA ter z novinarsko stavko na RTV, ki je trajala skozi celo leto in je uživala veliko podporo tako rekoč celotnega medijskega prostora in velikega dela javnosti.

KSJS je vseskozi aktivno podpirala stavkajoče na RTV in sodelovala s SNS, ki je član KSJS. Podporo je KSJS izražala preko izjav za javnost, v katerih je izrazila solidarnost in polno podporo zaposlenim na Radioteleviziji Slovenija, ki so tarče političnega obračunavanja, šikaniranja in posegov v uredniške odločitve ter programsko shemo! KSJS je v izjavah ostro obsodila vse poskuse politizacije medijskega prostora, še zlasti pa poskuse popolnega političnega prevzema RTV Slovenija v katerih je izrazila zgroženost nad vedno večjimi pritiski na zaposlene in popolno nepoznavanje poslanstva javnega radijskega, televizijskega in multimedijskega servisa s strani generalnega direktorja RTV Slovenija. Ker se je vse to dogajalo s polno podporo Programskega sveta, je KSJS pozvala Državni zbor RS, da preuči vse možnosti za razrešitev članov Programskega sveta in zagotovi normalizacijo razmer na RTV Slovenija. Poleg tega je KSJS sodelovala na shodih za javno RTV, na katerih je bil govorec tudi predsednik KSJS. Novinarskim sindikatom je KSJS nudila pravno in vsebinsko podporo ter občasno sodelovanje na pogajanjih z vodstvom RTV. Javno in aktivno je podprla tudi nov zakon o RTV in pozvala k podpori zakona na referendumu.

KSJS je opozarjala na pritiske na zdravstveni sistem in na neustrezno zagotovitev finančnih sredstev v blagajni ZZZS. Podprla je proteste zoper tiste covid ukrepe, ki so – pod krinko zdravstvenih razlogov – posegali v življenja ljudi, omejevali zbiranja, kljub upoštevanju ukrepov in preprečevali demokratične procese.

KSJS in ostale sindikalne centrale so 25. 1. 2022 v skupnem sporočilu za javnost pozvale poslanke in poslance Državnega zbora, da naj zavrnejo predlagani noveli Zakona o delovnih razmerjih in Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ker so prepričane, da zanju ni popolnoma nobenih utemeljenih razlogov, hkrati pa bosta resno poslabšali stanje v zdravstveni blagajni, zaradi povečanih odhodkov iz naslova nadomestil za začasno odsotnost z dela. Opozorile so, da se to se utegne odražati v obsegu zdravstvenih storitev, njihovi dostopnosti, kakovosti ali kombinaciji navedenega. V vsakem primeru pa bodo zaradi tega na slabšem zavarovanci. Izpostavile so, da je povsem nerazumno, da predlagatelj daje prednost neselektivnemu razbremenjevanju delodajalcev na račun sredstev, ki jih ZZZS namenja za zdravstvene storitve, torej tudi za zdravljenje in hitrejše vračanje na delo oseb, ki prejemajo nadomestilo zaradi začasne nezmožnosti za delo. Poudarile so, da sta predlagana zakona še dva v vrsti zakonskih predlogov, ki nista bila usklajevana z vsemi neposredno zainteresiranimi deležniki, ki nista bila predmet kakršnega koli socialnega dialoga niti javne razprave, posegata v sistemsko zakonodajo in pri tem ne upoštevata negativnih posledic, ki bi jih v primeru sprejetja imel predlog na različnih področjih. Prav tehtanju različnih posledic in iskanju rešitev, ki bi preprečevale negativne posledice je namenjen socialni dialog in sodelovanje javnosti.

Kljub ostremu nasprotovanju je Državni zbor sprejel spremembe zakonov, ki so breme bolniških nadomestil iz delodajalcev prenesle na blagajno ZZZS (namesto prejšnjih 30+ dni, je ZZZS kril bolniško nadomestilo za odsotnost daljšo od 20 dni).

KSJS je 30. 5. 2022 v izjavi za javnost pozitivno ocenila vsebino Koalicijskega sporazuma ter navedla, da od vlade pa pričakuje tvoren socialni dialog in enakopravno partnerstvo. V izjavi je izpostavila, da so pred bodočo vlado pomembni in zahtevni izzivi, pri reševanju katerih želi KSJS tvorno sodelovati. Urediti je treba zdravstvo, ki bo temeljilo na kakovostnih in vsem pravočasno dostopnih javnih storitvah. Zagotoviti je treba ustrezna (zadostna) sredstva za financiranje dolgotrajne oskrbe ter pogoje za izvajanje vseh potrebnih storitev dolgotrajne oskrbe. Soočiti se je treba s spremembami pokojninske in invalidske zakonodaje in zagotoviti nov vir sredstev za ta namen (demografski sklad). Poleg tega je navedla, da pričakuje tudi začetek pogovorov o postopnem skrajševanju delovnika oziroma delovnega tedna ter o zelenem prehodu. Zato od nove vlade pričakuje takojšen začetek pogovorov in podpis dogovora o ponovni vzpostavitvi Ekonomsko-socialnega sveta. Poudarila je, da je nujno tudi takoj začeti pogajanja o plačah in plačnem sistemu v javnem sektorju, saj so v dejavnostih zdravstva in socialnega varstva ter vzgoje in izobraževanja še vedno odprte stavke z jasnimi stavkovnimi zahtevami. Ena prvih prioritet mora biti normalizacija razmer na RTV Slovenija, kjer ravno tako poteka stavka. Nujni so depolitizacija in zagotovitev novinarske, uredniške in institucionalne avtonomije ter svoboda medijev na splošno.

KSJS je septembra v izjavi za javnost podprla pobudo Inštituta 8. marec za spremembo Zakona o osnovni šoli, s katero se kosilo uvaja kot pravica za vse šoloobvezne otroke in za spremembo Zakona o šolski prehrani, v katerem se ureja tehnična plat uveljavljanja pravice.

Prav tako je podprla Zakon o dolgotrajni oskrbi n pozvala k njegovi podpori na referendumu.

Leto 2023

V letu 2023 so se glavne vsebinske spremembe dogajale na področju zdravstva, saj je ministrstvo za zdravje pripravilo tako interventne predloge zakonov kot spremembe sistemske zakonodaje. Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pa je bila vložena s strani poslank in poslancev. Večina vsebin s področja zdravstva se je spreminjala prehitro in premalo domišljeno ter brez dovolj poglobljene obravnave na ESS. Druga pomembna vsebina tega leta pa so bile spremembe ZDR-1.

KSJS je januarja podprla »stavko pacientov« in vseh pet zahtev, ki jih je pripravila civilna družba, in sicer, da je treba: vsem pacientom nemudoma zagotoviti dostop do osebnega zdravnika; odpraviti dopolnilno zdravstveno zavarovanje tako, da se ukinejo doplačila za zdravstvene storitve; prekiniti delo zdravnikov v dvojni praksi (dvoživkarstvo); preprečiti preskakovanje čakalnih vrst, ki jih omogočajo komercialna zavarovanja; slediti potrebam pacientov, ne profitom koncesionarjev. Skupaj z ostalimi sindikalnimi centralami je KSJS poudarila, da mora biti temeljna usmeritev vlade ter vseh odločevalcev pri načrtovanju zdravstvene reforme krepitev in utrjevanje javnega zdravstva. Izpostavljeno je bilo, da se sindikati že vseskozi zavzemamo za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ter se zavzemamo za ohranitev obstoječe košarice pravic zdravstvenega zavarovanja, ki se po prepričanju sindikatov ne bi smela krčiti.

KSJS se je skupaj z drugimi sindikalnimi centralami opredelila do ad hoc ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Sindikalne centrale že vseskozi podpirajo ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, presenečene pa so, ker je bil predlog novele Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju na hitro in na skrivaj vložen v zakonodajni postopek, s strani poslank in poslancev največje koalicijske stranke. Kot pozitivno presenečenje so pri predlogu zakona izpostavile dejstvo, da je bistveno pohitril časovnico ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki jo je vlada napovedala šele s 1. 1. 2025, hkrati pa so ugotavljale, da predlog zakona sicer res ukinja dopolnilno zdravstveno zavarovanje, vendar ga nadomešča s pavšalnim prispevkom v enaki višini za vse, kar pomeni, da ohranja nepravično in regresivno obliko prispevka za zdravstveno zavarovanje, ki bistveno bolj finančno obremenjuje tiste, z nizkimi dohodki.

V pripombah k Predlogu Zakona o ZZZS je KSJS uvodoma izpostavila, da bi se morale spremembe delovanja in organiziranosti ZZZS urejati z novelo Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ), saj bi na ta način ohranili preglednost in konsistentnost ureditve na enem mestu, kot je to urejeno že sedaj. KSJS je v nadaljevanju navedla, da opredelitvi nalog ZZZS, kot so zapisane v predlogu zakona, ne nasprotuje, saj meni, da so jasnejše opredelitve nalog in nadzora potrebne. Ob tem pa je izrazila ostro nasprotovanje večanju pristojnosti vlade oziroma Ministrstva za zdravje, ki bi po tem predlogu zakona pridobila (subsidiarno) pravico do sprejemanja aktov ZZZS, odločanja o pravicah zavarovank in zavarovancev in posegih v zbrana sredstva. KSJS je poudarila, da je ZZZS avtonomna »zdravstvena blagajna«, katere veliko večino prihodkov predstavljajo vplačani prispevki zavarovank in zavarovancev ter delodajalskih organizacij, zato močno zagovarja princip, da morajo biti zavarovanke in zavarovanci ter ostali vplačniki v ustreznih deležih zastopani v organih ZZZS ter da morajo imeti večinsko vlogo pri odločanju.

Predsedstvo KSJS se je na majski seji seznanilo s potekom usklajevanja predloga zakona o spremembah in dopolnitvah ZDR-1 in na podlagi ugotovitve, da je usklajevanje besedila določb zakona na mrtvi točki, zaradi nepripravljenosti delodajalske strani na vsebinska pogajanja, sprejelo odločitev, da bo KSJS predlagala, da se delo pogajalske skupine zaključi in da naj MDDSZ pripravi končni predlog zakona ter ga posreduje v obravnavo na ESS.

A vse do oktobra se to ni zgodilo, zato je KSJS, skupaj z drugimi sindikalnimi centralami neuspešnem zaključku pogajanj o noveli ZDR v skupni izjavi za javnost (18. 10. 2023) zapisala, da razočarane sindikalne centrale ugotavljajo, da noben kompromisni predlog, ki so ga skušali uskladiti zadnje dni, za delodajalsko stran ni bil sprejemljiv. Poudarile so, da so v eno leto trajajočem procesu pogajanj o noveli ZDR sindikalne centrale ves čas tvorno in konstruktivno sodelovale, kar pa ne velja za delodajalsko stran, ki je na vse načine zavirala pogajanja, jih blokirala in skušala z lobiranjem, pritiski in izsiljevanjem doseči, da se v parlamentarno proceduro vloži tak predlog zakona, ki bi pomenil zgolj in samo implementacijo dveh direktiv EU. Opozorile so tudi, da je praksa skozi leta uporabe ZDR pokazala, da se nekateri zakonski instituti zlorabljajo za discipliniranje zaposlenih, še zlasti delavskih predstavnikov, kar je aktualna koalicija prepoznala in najnujnejše zapisala kot svojo zavezo tudi v Koalicijskem sporazumu. Na koncu so izpostavile pričakovanje, da bo vlada sprejela novelo ZDR, ki poleg implementacije direktiv vsebuje najmanj tiste vsebine, ki so bile z njene strani predlagane kot zadnji kompromisni predlog na nočnih pogajanjih, torej predvsem še zaveze iz koalicijske pogodbe, ki se nanašajo na preprečevanje zlorab opozorila pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, pravico do odklopa, varstvo delavskih predstavnikov in agencijsko delo, po našem mnenju pa bi bilo potrebno med prioritetne vsebine vključiti tudi spremembo zastaralnih rokov za denarne terjatve prekarnih delavcev. Poziv vladi se je tokrat obratoval in ZDR-1 je bil potrjen na vladi in poslan v zakonodajno proceduro v DZ ter bil na koncu tudi sprejet. Prinesel je pomembne vsebinske izboljšave dotedanjega ZDR in krepitev varstva pravic delavk in delavcev, saj se je s sprejemom predlagane novele ZDR v Državnem zboru: pri opozorilu pred odpovedjo delovnega razmerja zmanjšala podrejenost delavk in delavcev v odnosu do delodajalcev; zmanjšala možnost pritiska na sindikalne zaupnike; uveljavila tudi pravica do odklopa in večje varstvo ranljivih skupin, kamor sodijo tudi žrtve nasilja v družini. Sprejem novele ZDR-1 je bil razlog za izstop delodajalskih organizacij iz ESS.

Leto 2024

Februarja je KSJS izrazila polno podporo zaposlenim v ljubljanskih vrtcih ter SVIZ-u, ki je začel z zbiranjem podpisov proti ustanovitvi mega-vrtca v Ljubljani.

Marca so sindikalne centrale predsednika vlade so opozorile, da je pred Slovenijo vrsta reform in priprava dokumentov, ki bodo imeli pomembne posledice za razvoj in delovanje države ter njenih prebivalk in prebivalcev na srednji in dolgi rok. Številnim se je vlada zavezala v Načrtu za okrevanje in odpornost. Nekatere bo Slovenija pripravljala v okviru Evropskega semestra in novih fiskalnih pravil, čaka nas tudi implementacija pomembnih evropskih direktiv. Sindikalne centrale so poudarile, da si ne predstavljajo uspešnih, sprejemljivih in učinkovitih rešitev brez enakopravnega socialnega dialoga v okviru ESS, z zadostnim časom za iskanje skupnih rešitev ter opozorile, da so enostransko, na silo in mimo dialoga sprejete rešitve že v preteklosti doživele klavrno usodo na referendumih in preko razveljavitvenih odločb Ustavnega sodišča.

Sindikalne centrale so se zavzele tudi za uveljavitev Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV), saj so, po poročanju Inšpektorata RS za delo, kršitve glede delovnega časa, počitka, odmora in izrabe ur najpogostejše kršitve pravic delavk in delavcev.

KSJS je v sporočilu za javnost (11. 4. 2024) izrazila solidarnostno podporo aktivnostim Sindikata delavcev trgovine Slovenije ob nezakoniti odpovedi pogodbe o zaposlitvi njihovi sindikalni zaupnici v podjetju Nama IN. V sporočilu je navedla, da v KSJS že dlje časa opozarjamo, da se nekateri delodajalci poslužujejo ukrepov kot sta opozorilo pred odpovedjo in odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov zato, da šikanirajo in disciplinirajo zaposlene ter onemogočajo delo sindikalnih zaupnic in zaupnikov. Zato so bile več kot nujne zadnje spremembe Zakona o delovnih razmerjih, ki so povečale varstvo sindikalnih zaupnic in zaupnikov ter delavk in delavcev na splošno.

Aprila se je KSJS pridružila evropski državljanski pobudi My Voice, My Choice: za varen in dostopen splav. V sporočilu je zapisala, da smo sindikati v naši zgodovini veliko izborili. Vedno se postavimo na stran šibkejših, ne le, ko gre za delavske pravice, ampak tudi za druge temeljne pravice, med katere sodijo reproduktivne pravice. Leta 1991 smo se odločno postavili za vpis pravice do splava v slovensko Ustavo. Lani smo ponovno stopili skupaj in zagotovili, da je pravica do splava v celoti financirana iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. In sedaj je pred nami nova naloga, in sicer, da EU zaščiti pravico do splava za vse, ki zaradi kakršnega koli razloga do njega še vedno nimajo dostopa. Zato je KSJS člane sindikatov pozvala, da oddajo. podpis v znak solidarnosti za varen in dostopen splav za vse.

Avgusta je predsedstvo potrdilo predlog Stališč KSJS glede Izhodišč Vlade RS za pripravo sprememb na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja v RS in s tem se je začel dolgotrajni proces sprememb pokojninske in invalidske zakonodaje oziroma pokojninska reforma. Stališča KSJS so bila naslednja:

-        pozdravljamo dejstvo, da vladna Izhodišča v precejšnjem delu upoštevajo Usklajena izhodišča za prenovo sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja v RS, ki jih je ESS soglasno sprejel na seji, dne 7. 7. 2017;

-        vztrajali bomo, da cilj »finančna vzdržnost sistema« ne bo prevladal nad ciljem »postopoma se doseže dostojna višina pokojnin z najnižjo nadomestitveno stopnjo 70%«;

-        potrebno je ohraniti vse »mehke ukrepe«, ki dajejo rezultate in zadnjih 10 let višajo upokojitveno starost brez dejanske spremembe upokojitvenih pogojev;

-        pripravljeni smo se pogovarjati tudi o podaljšanju pogoja upokojitvene starosti, a zgolj ob pogoju dviga nadomestitvene stopnje (odmernega odstotka) iz zdajšnjih 63,5% na 70%, kot to izhaja iz Usklajenih izhodišč, ter da se hkrati ohrani obstoječe ukrepe (nižanje starosti za vsakega otroka in služenje vojaškega roka ali dvig odmernega odstotka za to obdobje) in uveljavi nekatere nove, ki bodo omogočali znižanje upokojitvene starosti za vse tiste, ki so postali delovno aktivni že zgodaj (npr.: znižanje starostne meje za obdobje zavarovanja pred 22. letom);

-        ostro nasprotujemo kakršni koli možnosti podaljšanja pokojninske dobe iz zdajšnjih 40 let;

-        smiseln se nam zdi tudi predlog 80 : 90 : 100 – 80 % delovnega časa, 90 % plače, 100 % plačanih prispevkov;

-        ohrani naj se možnost upokojitve ob dopolnitvi 65 let, a ob pogoju doseženih najmanj 30 let pokojninske dobe;

-        podpiramo dvig vdovskih pokojnin;

-        pripravljeni smo se pogajati o spremembi zdajšnje »uskladitvene formule«, ki določa redno uskladitev pokojnin s 60 % rasti povprečne bruto plače in 40 % inflacije, vendar mora nova formula upoštevati tako delež rasti življenjskih stroškov kot tudi rast plač;

-        pozdravljamo namero vlade, da bo tudi invalidski del deležen sprememb in da bo poklicna rehabilitacija postala temeljna pravica iz invalidskega zavarovanja;

-        predpogoj za pogovore o daljšem referenčnem obdobju za izračun pokojninske osnove je dvig odmernega odstotka in veče število let odbitka (npr. 40 let z odbitkom 10 najslabših let), v vsakem primeru pa so nujno potrebni natančni izračuni, kako spremembe vplivajo na posamezne kategorije zavarovancev;

-        pričakujemo bolj natančne opredelitve posameznih institutov invalidskega zavarovanja ter ob predlogih tudi analize in dejanske podatke ter povezanost teh predlogov s predlaganimi spremembami zdravstvene zakonodaje;

-        podpiramo predloge, ki bodo stimulirali vključitev v dodatno pokojninsko zavarovanje (npr. davčne olajšave, dodatni viri financiranje, sheme, ipd.), vendar je temeljno stališče KSJS, da mora dostojno pokojnino zagotavljati prvi steber;

-        nasprotujemo urejanju dodatnega pokojninskega zavarovanja in poklicnega zavarovanja v posebnem zakonu, saj sta del pokojninskega sistema ter sta z obveznim pokojninskim zavarovanjem neposredno povezani in odvisni od njega;

-        strinjamo z uveljavitvijo načela »vsako delo šteje«, potrebno pa je natančno »upariti« vplačila in pravice ter primerjati razlike med »statusi« oziroma zavarovalnimi osnovami in podlagami;

-        podpiramo odstranitev zgornje meje prispevne osnove pri samozaposlenih, družbenikih in kmetih, saj le-ta predstavlja socialno kapico za te skupine, socialni kapici pa v KSJS dosledno nasprotujemo;

-        podpiramo izenačevanje višine prispevnih stopenj delavca in delodajalca, saj je bilo znižanje prispevne stopnje delodajalcev, ki je unikum v Evropi, sprejeto kot začasno, ta začasnost pa traja že skoraj 30 let;

-        podpiramo obremenitev drugih virov dohodkov oz. prihodkov posameznic in posameznikov, ki ne izvirajo iz dela, saj je v Sloveniji dohodkovna enakost v svetovnem vrhu, hkrati pa se premoženjska neenakost povečuje in je v popolnem nesorazmerju z »izenačenimi« dohodki;

-        podpiramo tudi vzpostavitev demografskega sklada kot dolgoročnega dodatnega vira pokojninske blagajne;

-        podpiramo poenostavitev pogojev za pridobitev varstvenega dodatka

-        podpiramo nadaljevanje podpornih ukrepov za višjo stopnjo delovne aktivnosti, saj je spodbujanje prostovoljnega ostajanja v aktivnem statusu najbolj učinkovit, ljudem prijazen in finančno pozitiven način podaljševanja tako pokojninske dobe kot dosežene starosti ob upokojitvi.

KSJS je pred začetkom Blejskega strateškega foruma na vlado in ministrstvo za zunanje in evropske zadeve naslovila poseben javni poziv v zvezi z razmerami v Gazi. V pozivu je zapisala, da v KSJS z grozo spremljamo razmere v Gazi in na okupiranih ozemljih v Vzhodnem Jeruzalemu in na Zahodnem bregu, ki jih zaradi genocidnih dejanj preiskuje Meddržavno sodišče v Haagu. Poudarila je, da na kršitve človekovih pravic Palestincev in mednarodnega prava opozarjajo številne organizacije, med drugimi poročevalci Združenih narodov, vključno z generalnim sekretarjem ZN Antoniom Guterresem in Visokim komisarjem ZN za človekove pravice Volkerjem Türkom ter obsojajo napade izraelske vojske na civilno infrastrukturo in palestinske civiliste. Slovensko vlado in pristojna ministrstva je pozivala, da uporabijo vse ukrepe, ki so jim na voljo, da se zagotovi spoštovanje mednarodnega prava in človekovih pravic, vključno s pravicami do obveščenosti, varnosti, šolanja, zdravstvene oskrbe, svobode in enakopravnosti.

Decembra je KSJS na poslanke in poslance DZ naslovila javni poziv, k umiku člena o ugovoru vesti iz novele Zakona o lekarniški dejavnosti. Poudarila je, da je ugovor vesti institut, ki terja poglobljen razmislek in resno usklajevanje ter opozorila, da je nesprejemljivo, da bi se ljudem onemogočil dostop do zdravil ali, da bi se jih postavljalo v stisko v najranljivejših stanjih.

Leto 2025

Predsedstvo se je redno seznanjalo s potekom pogajanj v okviru pokojninske reforme in sprejemalo pogajalska izhodišča za pogajalce KSJS. Kljub zahtevni tematiki in občutljivim vsebinam ter raznolikosti interesov so sindikalne centrale tako rekoč vse čas pogajanj delovale usklajeno in predstavljale enotna pogajalska stališča.

Najtežja je bila odločitev glede vztrajanja pri izenačitvi prispevnih stopenj za pokojninsko in invalidsko zavarovanje delavca in delodajalca. Maja 2025 so tako sindikalne centrale na predsednika vlade naslovile javni poziv za sklic sestanka s socialnimi partnerji, na katerem bi se razrešilo vprašanje prispevnih stopenj. Na koncu so tako predsedstvo KSJS kot tudi organi 5 drugih sindikalnih central ocenili, da so rešitve v spremembah pokojninske in invalidske zakonodaje z vidika ustrezne in mnoge v korist delavk in delavcev ter da zato sindikati lahko pristanejo na podpis dogovora in podprejo pokojninsko reformo.

Oktobra je KSJS, skupaj s 5 sindikalnimi centralami, na novinarski konferenci predstavila razloge proti referendumu o pokojninski reformi in pozvala svoje članstvo ter širšo javnost k ne-oddaji podpisov za razpis zakonodajnega referenduma. Sindikalne centrale so poudarile, da v primeru padca pokojninske reforme na referendumu:

-        ne bi bilo dviga prejemkov najranljivejših skupin (invalidskih prejemkov, vdovskih in družinskih pokojnin), ki je predviden že z letom 2026;

-        odmera za pokojnino bi ostala na 63,5% in se ne bi dvignila na 70%;

-        ne bi bilo omogočeno povečanje odmernega odstotka za 3 odstotne točke za vsako leto dela nad 40 let za tiste, ki še nimajo izpolnjenega tudi starostnega pokoja za upokojitev;

-        ne bi bila odpravljena omejitev uveljavljanja višjega odmernega odstotka za tiste, ki imajo več kot 3 otroke;

-        ne bi bilo izplačila zimskega dodatka za upokojence.

Skupaj so se sindikalne centrale tudi odločno javno odzvale novembra 2025 na bojkot delovanja ESS s strani delodajalskih organizacij in jasno sporočile, da ne gre za kršenje pravil o delovanju ESS, temveč delodajalci vsebinsko nasprotujejo uvedbi zimskega regresa in zaradi vsebine onemogočajo socialni dialog. To pa je zloraba ESS za lastne parcialne namene.

KSJS je, v skladu s svojimi vrednotami, določenimi v Statutu KSJS, zavezana k boju za spoštovanje človekovih pravic in za mir, zato se je redno odzivala proti vojnam, pozivala k miru in obsodbi vojnih zločinov ter se opredeljevala proti višanju sredstev za oboroževanje in obrambo, zlasti ker gre za ista javna sredstva, ki so namenjena tudi delovanju javnega sektorja, omogočanju javnih storitev ter delovanju socialne države.

Junija je objavila sporočilo za javnost z naslovom: »V KSJS ne sprejemamo varčevanja na ljudeh – zahtevamo jasne odgovore o financiranju obrambe«. Iz sporočila jasno izhaja, da KSJS ne bo pristala na kakršno koli nižanje sredstev ali nižjo rast pri financiranju javnih storitev, plač v javnem sektorju ali transferjev ki so namenjeni posameznikom in družinam, saj se s tem zmanjšuje socialna država in zgolj krepi oboroževalsko industrijo. Vlado RS smo pozvali k transparentnosti in zavezi, da zaradi višjih izdatkov za obrambo ne bo nobenih varčevalnih ukrepov ali nižanja standarda ljudi.

Ob 30-letnici genocida v Srebrenici smo slovensko vlado, univerze in podjetja pozvali k prekinitvi sodelovanja z izraelskimi institucijami, saj se je v Palestini dogajal nov genocid. O tej temi so se predstavniki KSJS in drugih sindikalnih central na srečanju pogovarjali tudi s Francesco Albanese, posebno poročevalko OZN. KSJS je ostro obsodila tudi ameriške sankcije proti sodnikom Mednarodnega kazenskega sodišča, med katerimi je tudi slovenska sodnica Beti Hohler.

Jeseni se je KSJS, skupaj s Sindikatom novinarjev Slovenije, srečala s predsednikom palestinskega združenja novinarjev ter mu izrazila vso podporo in sožalje ob izgubi mnogih novinarjev Gaze in Zahodnega brega, kljub jasnim oznakam »Press« in kljub zaščiti novinarjev, ki jo določajo mednarodne konvencije.

 

4.     Organizacijski vidik in sodelovanje z drugimi sindikalnimi organizacijami

KSJS ob koncu mandata 2022 – 2026 sodi med dve največji in najbolje organizirani sindikalni konfederaciji oziroma centrali v Sloveniji. Članstvo v sindikatih KSJS ob koncu mandata presega 71 tisoč članic in članov. Sindikati, člani KSJS, so večinoma ohranili število članic in članov ter obdržali organizacijsko strukturo, ki so jo zgradili v preteklih letih. Nekateri sindikati so članstvo tudi povečali.

Tekom mandatnega obdobja se je spreminjala sestava predsedstva KSJS. Z začetkom leta 2025 je postala članica predsedstva KSJS Tadeja Kovačič, nova predsednica SI-JUS, ki je zamenjala dotedanjo članico predsedstva Tanjo Popit. Konec septembra 2025 pa je namesto Tomaža Sajovica postal član predsedstva Uroš Aljančič, nov predsednik NSDLU.

Funkcijo podpredsednice KSJS je v celotnem obdobju opravljala predsednica SZSVS Irena Ilešič Čujovič, generalni sekretar KSJS pa je bil vse do 31. 12. 2025 Bojan Hribar. S 1. 1. 2026 je nova generalna sekretarka KSJS postala Martina Vuk, dotedanja namestnica generalnega sekretarja.

S 1. avgustom 2025 je KSJS začela izvajati projekt »S socialnim dialogom do še boljšega javnega sektorja« in kot vodja projekta se je – za čas trajanja projekta – na KSJS zaposlila Maruška Željeznov Seničar. Njena zaposlitev je v celoti financirana iz sredstev projekta.

4.1.           Koordinacija sindikalnih central

V mandatnem obdobju 2022 – 2026 se je tako imenovana koordinacija sindikalnih central, članic ESS sestajala po potrebi. Na skupnih sestankih so predstavniki sindikalnih central usklajevali stališča in aktivnosti v zvezi z aktualnimi vprašanji povezanimi zlasti z (ne)delovanjem ESS, z urejanjem ekonomskega in socialnega položaja zaposlenih tako v zasebnem kot javne sektorju ter zaradi odzivov na aktualna dogajanja.

V tem obdobju se je sodelovanje sindikalnih central okrepilo in pri pomembnejših vsebinah ali dogajanjih je bila tendenca po skupnem odzivanju z izjavami za javnost ter nastopanje z usklajenimi pogajalskimi izhodišči in skupnimi stališči. Organiziranih je bilo tudi več skupnih novinarskih konferenc.

Sestankov koordinacije sindikalnih central sta se redno udeleževala predsednik in namestnica generalnega sekretarja, občasno pa tudi generalni sekretar KSJS.

4.2.           Zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini v uporabi ZSS

V letih 2022 – 2026 so sindikalne centrale, med njimi KSJS, kot naslednice premoženja ZSS še vedno solastnice Sindikalnega izobraževalnega centra v Radovljici, ki je od septembra 2010 zaprt, vendar ga sindikalnim centralam, kljub kar nekaj poskusom, še ni uspelo prodati. V letu 2025 je bila sklenjena prodajna pogodba z odložnim pogojem, ki zahteva spremembo OPPN občine Radovljica. Ta sprememba mora biti realizirana do konca leta 2026.

KSJS je od 24.7.2007 lastnica poslovnih prostorov v Domu sindikatov, na Dalmatinovi 4, v Ljubljani. KSJS je del poslovnih prostorov v Domu sindikatov tudi v letih 2022 – 2026 oddajala v najem.

Sredstva pridobljena od prodaje nepremičnin (v preteklih mandatih), katerih solastnik je bila KSJS, kakor tudi stroški nepremičnin, se vodijo na računu kot sredstva posebnega nepremičninskega sklada KSJS.

4.3.           Sodelovanje v projektih

KSJS je v letu 2025 uspešno kandidirala na javnem razpisu MDDSZ za sofinanciranje projektov socialnih partnerjev za krepitev socialnega dialoga. Projekt »S socialnim dialogom do še boljšega javnega sektorja«, ki je delno sofinanciran s strani Evropske unije, iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se je začel izvajati s 1. 8. 2025 in bo trajal vse do marca 2028. Več o projektu na spletni strani: https://www.ksjs-boljsi-js.si/o-projektu/.

Cilji projekta so: 1) višja usposobljenost dvajsetih zaposlenih pri sindikatih in članov organov sindikatov (od tega dveh vodstvenih predstavnikov) s področij trga dela, vseživljenjskega učenja in zagotavljanja pravne varnosti aktivnega prebivalstva; 2) analiza ključnih izzivov na trgu dela v javnem sektorju in zagotavljanje pravne varnosti aktivnega prebivalstva; 3) krepitev usposobljenosti in vloge sindikatov pri pripravi in izvajanju politik, povezanih s trgom dela, vseživljenjskim učenjem in zagotavljanjem pravne varnosti aktivnega prebivalstva in 4) okrepitev kadrovske zasedbe in tehnične opremljenosti nosilca projekta.

Za doseganje navedenih ciljev bo v okviru projekta izvedenih pet (5) usposabljanj za zaposlene pri sindikatih, tri (3) študije, devet (9) regionalnih posvetov, en (1) mednarodni in en (1) nacionalni dogodek, nabava računalniške opreme in neopredmetenih sredstev.

4.4.           Sodelovanje na dogodkih v organizaciji Vlade RS, ESS, EESO in EK

Predstavniki KSJS so v obdobju 2022 – 2026 sodelovali na različnih dogodkih, ki jih je organizirala Vlada RS, Ekonomsko-socialni svet, Evropski ekonomsko-socialni odbor in Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji. KSJS je med drugim sodelovala tudi na: rednih letnih sestankih sindikalnih predstavnikov z misijo Mednarodnega denarnega sklada; pogovorih s predstavniki OECD; srečanjih s predstavniki Evropske komisije. Po en predstavnik oz. predstavnica KSJS pa so bili tudi člani delegacij RS na rednih letnih konferencah Mednarodne organizacije dela v Ženevi.

4.5.           Obveščanje članstva in javnosti

KSJS je o svojem delovanju, sprejetih stališčih, sklepih in odločitvah redno obveščala sindikate, člane KSJS, preko sporočil medijem in z objavo vseh pomembnejših informacij o delovanju konfederacije in njenih temeljnih dokumentov na spletni strani www.konfederacija-sjs.si ter na družbenih omrežjih pa je skrbela tudi za obveščanje javnosti. KSJS in njeni člani so večkrat izrazili solidarnost z zahtevami drugih sindikalnih zvez in konfederacij ter podprli stavkajoče. KSJS je glede posameznih vprašanj sodelovala tudi z nevladnimi organizacijami in predstavniki civilne družbe oziroma podprla njihove iniciative.

 

Zaključek

Poročilo podaja pregled in oceno številnih aktivnosti, ki so potekale v štiriletnem delovanju Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije. Poročilo sledi programu dela KSJS za obdobje 2022 – 2026 ter operativnim načrtom dela za posamezno leto. Podrobneje je mogoče vsebino dela KSJS razbrati tudi iz letnih poročil o delu za leta 2022, 2023, 2024 in 2025 ter iz številnih stališč, sporočil, izjav, predlogov in sklepov, ki so bili v tem času poslani članom KSJS ali javno objavljeni.

Med pomembnejšimi programskimi usmeritvami KSJS, ki v obdobju med 6. in 7. kongresom niso bile realizirane, je potrebno izpostaviti spremembe Zakona o reprezentativnosti sindikatov - veljavni zakon vodi v vse večje drobljenje in nepovezanost sindikatov in spremembe zastarelega Zakona o stavki ter Zakona o kolektivnih pogodbah, saj kljub številnim prizadevanjem KSJS omenjene vsebine niso bile na agendi vlade niti drugih socialnih partnerjev. Zato so zaveze za njihovo realizacijo prenesene tudi v nove programske usmeritve KSJS.

Martina Vuk,

generalna sekretarka KSJS

 

Opomba: Poročilo o delovanju Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije med 6. in 7. kongresom je bilo sprejeto na 7. kongresu KSJS, 9. 4. 2026, v Ljubljani.