Poročilo o delovanju

Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije

med 5. in 6. kongresom

 

Uvod

Delovanje Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) med 5. in 6. kongresom je temeljilo na usmeritvah iz programa KSJS za mandatno obdobje 2018 – 2022, sprejetem na 5. kongresu KSJS in na načrtih dela KSJS, ki jih je za posamezno leto sprejelo predsedstvo KSJS.

V letu 2018 je bilo delovanje KSJS v največji meri osredotočeno na vodenje pogajanj o dvigu plač in odpravi anomalij pri uvrščanju delovnih mest in nazivov v plačne razrede, na podlagi Dogovora o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju iz decembra 2016. Pogajanja so se začela konec januarja 2018 in so potekala deloma na centralni ravni deloma pa na štirih ločenih pogajalskih skupinah, ki so bile oblikovane po napovedi stavk posameznih sindikatov oz. njihovih skupin (SVIZ, KSO, PSS in SPS, SZSVS in SDZNS). Stavkovne zahteve in razloge za ločena pogajanja ter potek stavkovnih aktivnosti in protestnih shodov, ki so jih napovedali za 12., 13. in 14. februarja 2018, so sindikati, člani KSJS, predstavili na novinarski konferenci KSJS.

Pogajanja v ločenih pogajalskih skupinah so bila marca 2018 že zelo blizu dogovora, vendar do uspešnega zaključka pogajanj ni prišlo, ker je predsednik vlade Miro Cerar 14.3.2018 odstopil in napovedal predčasne volitve ter na ta način povzročil, da je vlada lahko vodila le še tekoče posle. Predsedstvo KSJS je zato sprejelo odločitev, da se novi vladi takoj po njenem konstituiranju posreduje zahteva po nadaljevanju pogajanj o razrešitvi stavkovnih zahtev. Predsedstvo je poleg tega potrdilo stavkovne zahteve sindikatov KSJS in sklenilo, da bodo pogajanja o stavkovnih zahtevah, ki so skupne vsem sindikatom, potekala na centralni ravni, o stavkovnih zahtevah, ki so predmet posameznih kolektivnih pogodb dejavnosti ali poklica, pa na ločenih pogajanjih.

Sindikati KSJS so takoj po nastopu nove vlade, dne 13.9.2018, obnovili stavkovne zahteve ter zahtevali nadaljevanje pogajanj. Pogajanja so se po dobrem mesecu pričela in intenzivno potekala vse do začetka decembra, ko so bili na podlagi predhodno usklajenih stavkovnih sporazumov, dne 3.12.2018, s strani Vlade RS in večine sindikatov javnega sektorja podpisani Dogovor o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju in aneksi h KPJS, KPND in KP posameznih dejavnosti oz. poklicev.

V letu 2019 je bil velik del aktivnosti KSJS povezan z vodenjem pogajanj o realizaciji zavez iz Dogovora o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju in stavkovnih sporazumov iz decembra 2018. Vladna in sindikalna stran sta se namreč v Dogovoru in stavkovnih sporazumih med drugim zavezali, da bosta v letu 2019 izvedli usklajevanje sprememb in dopolnitev Zakona o sistemu plač v javnem sektorju ter Zakona o javnih uslužbencih; da bo v letu 2019 izvedena analiza sistemov napredovanj v plačne razrede in nazive ter sistemov kariernega napredovanja nasploh; da bodo v letu 2019 stranke tega dogovora proučile ureditev redne delovne uspešnosti in v soglasju skušale oblikovati objektivne kriterije, ki bi poenostavili postopek ocenjevanja delovne uspešnosti in v večji meri omogočali, da bi bili iz naslova delovne uspešnosti nagrajeni javni uslužbenci, ki dosegajo nadpovprečne delovne rezultate. Poleg tega sta se vladna in sindikalna stran z dogovorom zavezali, da se bosta dogovorili o načinu usklajevanja vrednosti plačnih razredov plačne lestvice ter da naj bi se do 30.9.2019 sklenila pogajanja o normativnih delih kolektivnih pogodb dejavnosti, ki normativnega dela še ne vsebujejo.

V zvezi z realizacijo skupnih zavez iz Dogovora in iz stavkovnih sporazumov sta se vladna in sindikalna stran sestali na dvanajstih sejah pogajalske komisije, o realizaciji specifičnih zavez iz posameznih stavkovnih sporazumov pa so vzporedno potekala ločena pogajanja na ravni posameznih dejavnostih. Na zahtevo KSJS so okviru skupnih pogajanj o realizaciji skupnih zavez iz Dogovora in iz stavkovnih sporazumov potekala tudi pogajanja o določitvi regresa za letni dopust v letu 2019.

Vzporedno s pogajanji o realizaciji zavez iz Dogovora o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju in stavkovnih sporazumov so potekala tudi pogajanja o spremembah in dopolnitvah ZPIZ-2 in ZUTD ter o spremembah davčne zakonodaje.

Leto 2020 je bilo izrazito turbulentno, saj je že konec januarja odstopil premier Marjan Šarec, kar je prekinilo dogovorjen potek pogajanj glede realizacije preostalih zavez iz Dogovora o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju ter iz stavkovnih sporazumov z nekaterimi reprezentativnimi sindikati javnega sektorja, sklenjenimi decembra 2018. Ob upoštevanju prenehanja mandata vlade sta se vladna in sindikalna stran dogovorili, da se vse aktivnosti delovnih skupin, ki presegajo okvir tekočih poslov vlade, prekinejo do nastopa nove vlade. Nato pa je bila 12. marca 2020, dan pred nastopom nove vlade, v Sloveniji razglašena epidemija COVID-19, ki je drastično spremenila vse sfere družbenega življenja in posegla v življenje slehernega prebivalca Slovenije.

Na novo oblikovana vlada Janeza Janše je začela sprejemati ukrepe za zajezitev epidemije, s katerimi je bilo omejeno javno življenje v državi, začela sta se šolanje in delo na daljavo. Prvi interventni zakon – Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov – PKP1 je bil sprejet že 20. marca 2020, do konca leta pa jih je bilo sprejetih še šest.

Hitro dinamiko sprejemanja interventne zakonodaje je spremljala nepripravljenost vlade, da bi v celoti spoštovala Pravila o delovanju Ekonomsko-socialnega sveta, kar je prispevalo k drastičnemu zniževanju ravni socialnega dialoga. Poleg tega pa je vlada socialni dialog negirala tudi s tem, da je v PKP-je vključevala določbe, ki niso imele nič skupnega z interventnimi ukrepi za zajezitev epidemije, in z njimi posegala v sistemske zakone. Tovrstno vladno ravnanje pa je po drugi strani prispevalo k temu, da so reprezentativne sindikalne central strnile vrste in enotno obsodile vladno zniževanje ravni socialnega dialoga ter skupaj zahtevale dosledno spoštovanje Pravil delovanja Ekonomsko-socialnega sveta.

Tudi v leto 2021 smo vstopili z razglašeno epidemijo COVID-19, hkrati pa smo se soočali z zniževanjem standardov pravne države, z degradacijo socialnega dialoga, s pritiski na javne medije (STA, RTV Slovenija), s pritiski na neodvisnost pravosodja in političnim podrejanjem policije.

Že v začetku leta se je pokazalo, da vlada ne namerava spoštovati zavez iz Dogovora o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju, ki je bil sprejet decembra 2018, saj je predsednik vlade že v mesecu januarju kar na omrežju Twitter napovedal, da se bodo nekateri deli javnega sektorja izločili iz enotnega plačnega sistema javnega sektorja.

Vlada RS je nadaljevala tudi s prakso sprejemanja interventne zakonodaje brez upoštevanja Pravil o delovanju Ekonomsko-socialnega sveta, kot tudi s tem, da je v PKP-je vključevala določbe, ki niso imele nič skupnega z interventnimi ukrepi za zajezitev epidemije, in z njimi posegala v sistemske zakone.

Ker je vlada sistematično zniževala raven socialnega dialoga in kršila pravila delovanja ESS tudi pri sprejemanju nekateri ključnih zakonov, kot so Zakon o nacionalnem demografskem skladu, Zakon o debirokratizaciji in paket davčne zakonodaje, smo se temu v KSJS skupaj z drugimi sindikalnimi centralami uprli in prekinili naše sodelovanje v ESS ter naše nestrinjanje z vladnim nespoštovanjem vladavine prava in socialnega dialoga izrazili tudi z udeležbo na množičnih protestih 28. maja in 25. junija.

Med 5. in 6. kongresom se je predsedstvo KSJS sestalo na 33 rednih in 8 izrednih sejah, imelo pa je tudi dve dopisni seji. Na štirih sestankih se je sestal Odbor za nadzor finančno-materialnega poslovanja KSJS, na enem sestanku pa se je sestala Statutarna komisija KSJS. Redno se je sestajala tudi Pogajalska skupina KSJS. Delo vseh organov KSJS med 4. in 5. kongresom je zapisniško dokumentirano.

 

1.     Sodelovanje v odločanju na državni ravni

KSJS je v mandatnem obdobju 2018 – 2022, kot reprezentativna sindikalna konfederacija, sodelovala v odločanju na državni ravni, ki je potekalo predvsem v okviru Ekonomsko-socialnega sveta, odborov Državnega zbora in v okviru Državnega sveta. Predstavniki konfederacije so aktivno sodelovali še v organih socialnega zavarovanja, v organih Modre zavarovalnice, kjer so nadzorovali upravljanje dodatnega pokojninskega zavarovanja javnih uslužbencev, v Odboru Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja (SODPZ), idr.

 

1.1.           Sodelovanje v Ekonomsko-socialnem svetu

Najpomembnejši organ socialnih partnerjev na državni ravni je bil v mandatnem obdobju 2018 – 2022 Ekonomsko-socialni svet (ESS), ki se je sestal na 30 rednih in 8 izrednih sejah. Na sejah ESS in njegovih strokovnih oborov sta redno sodelovala predsednik in generalni sekretar KSJS, kot član in namestnik člana, ter zastopala stališča KSJS o temah, ki so bile na dnevnem redu, po sejah pa sta seznanjala predsedstvo KSJS s stališči ostalih socialnih partnerjev oz. s sprejetimi sklepi ESS. Sej ESS so se ob obravnavi tem, ki so bile pomembne za članstvo posameznega sindikata, člana KSJS, udeleževali tudi predstavniki posameznih sindikatov.

 

Leto 2018

ESS se je na januarski seji seznanil s postopkom in načinom priprave dokumentov Evropskega semestra 2018. ESS je opravil tudi posvetovanje o znesku uskladitve minimalne plače za leto 2018. ESS se je seznanil tudi s predlogom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva in predlogom Resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018 – 2028 ter ju podprl. Na februarski seji se je ESS seznanil s svežnjem dokumentov evropskega semestra, na izredni seji (5. marca) s prvim osnutkom Nacionalnega reformnega programa 2018, na redni marčni seji pa je obravnaval drugi osnutek Nacionalnega reformnega programa. Na aprilski seji je ESS obravnaval osnutek Programa stabilnosti 2018 in se seznanil s poročilom pogajalske skupine za obravnavo predloga novele ZZVZZ-1.

Na oktobrski seji, prvi po imenovanju nove vlade, je ESS obravnaval pričakovanja socialnih partnerjev v mandatu 2018 – 2022 ter se seznanili s predlogom Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu in s Predlogom Načrta za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja za leto 2019. Na novembrski seji se je ESS seznanil s Predlogom zakona o spremembah Zakona o minimalni plači, ki ga v zakonodajni postopek vložila stranka Levica. Sindikalna stran se je s predlogom novele Zakona o minimalni plači v celoti strinjala in ga podprla, delodajalska stran pa se z njim ni strinjala. ESS je sprejel tudi Poročilo Strokovnega odbora za delo in socialne zadeve za obravnavo Predloga Načrta za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja za leto 2019 ter se seznanil s časovnim okvirjem sprejemanja dokumentov Evropskega semestra. Na decembrski seji je ESS opravil vsebinsko razpravo o Predlogu zakona o spremembah Zakona o minimalni plači. Sindikalna stran je predlagan zakon ponovno v celoti podprla, delodajalska stran pa zavrnila. ESS se je seznanil tudi s predlogom Akcijskega načrta za izvajanje Resolucije o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu, s Poročilom o nadaljevanju aktivnosti glede digitalne pismenosti v RS ter s Predlogom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov RS za leti 2018 in 2019 ter ob tem poudaril nujnost ureditve sistemskega financiranja socialnega dialoga.

Leto 2019

ESS je na redni januarski seji obravnaval Poročilo o nadaljevanju aktivnosti Strategije razvoja in uporabe spretnosti za Slovenijo ter se seznanil s Strategijo Evropske banke za obnovo in razvoj za Slovenijo za obdobje 2019 – 2024 in s priporočili Evropske komisije za pripravo dokumentov Evropskega semestra. Na izredni seji (25.1.) se je ESS seznanil s Predlogom Rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2019 in s Predlogom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019. Na marčni seji se je ESS seznanil s prvim osnutkom Nacionalnega reformnega programa 2019 – 2020 in s predlaganimi spremembami davčne zakonodaje ter sprejel sklep, da se za njihovo usklajevanje ustanovitvi posebno pogajalsko skupino. ESS se je seznanil tudi z vladnimi Izhodišči za spremembe in dopolnitve Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) ter sprejel sklep o ustanovitvi pogajalske skupino za njihovo usklajevanje. ESS se je se je seznanil tudi z Izhodišči predlogov sprememb in dopolnitev Zakona o urejanju trga dela (ZUTD) ter ustanovil pogajalsko skupino za njihovo usklajevanje. Na aprilski seji je ESS obravnaval pripravo novega Socialnega sporazuma ter sklenil ustanoviti pogajalsko skupino za njegovo pripravo. Obravnaval je tudi problematiko vodenja evidenc delovnega časa ter sklenil, da se tudi za pripravo predlogov sprememb zakonodaje v zvezi z vodenjem evidenc delovnega časa ustanovi posebna pogajalska skupina. ESS se je seznanil tudi z okvirjem za pripravo proračunov sektorja država 2020 – 2022 in z osnutkom Programa stabilnosti 2019. Na redni julijski seji je ESS obravnaval razmere in ukrepe na področju zdravstva. Seznanil se je tudi s poročilom Evropske banke za obnovo in razvoj o prihodnosti dela ter s poročilom o nadaljevanju aktivnosti glede digitalne pismenosti v RS. ESS je obravnaval tudi analizo porabe sredstev za izobraževanje odraslih in poročilo o nadaljevanju aktivnosti Strategije razvoja in uporabe spretnosti za Slovenijo. Na izredni seji (12.7.) pa se je ESS seznanil s prvim poročilom pogajalske skupine za obravnavo predloga novele ZPIZ-2 in s prvim poročilom pogajalske skupine za obravnavo predloga novele ZUTD.

Na septembrski seji se je ESS seznanil z izhodišči za pripravo proračunov za leti 2020 in 2021, z izhodišči za predlog Zakona o izvrševanju proračunov za leti 2020 in 2021 ter s prvim in drugim poročilom pogajalske skupine ESS za obravnavo predlogov sprememb davčne zakonodaje. Na drugi septembrski seji (27.9.) pa se je ESS seznanil z drugim poročilom pogajalske skupine za obravnavo predloga novele ZPIZ-2 ter drugim poročilom pogajalske skupine za obravnavo predloga novele ZUTD ter ugotovil, da so predlagane rešitve usklajene med socialnimi partnerji. Pod točko razno pa je prišlo do nepričakovanega obrata, saj so delodajalci navedli, da zaradi tega, ker je dialog o nekaterih ključnih zakonih, ki jih je v parlamentarno proceduro vložila stranka Levica, potekal mimo ESS, do nadaljnjega prekinjajo sodelovanje v ESS, nato pa so protestno zapustili sejo. Sledil je odstop L. Jerkič kot predsedujoče ESS, sindikalne centrale pa so se dogovorile, da bodo predsedniku vlade poslale skupno pismo, v katerem ga bodo opozorile, da je vlada odgovorna za vzdrževanje socialnega dialoga na način, da bo zagotovljena pravočasna obravnava zakonov na ESS, in sicer še preden so vloženi v parlamentarno proceduro. Sledil je sestanek socialnih partnerjev s predsednikom vlade, na katerem je bilo dogovorjeno, da bodo pravila delovanja ESS ustrezno dopolnjena.

Na oktobrski seji je ESS sprejel Protokol Vlade RS in socialnih partnerjev o spoštovanju in spodbujanju socialnega sporazuma in dopolnitev pravil delovanja ESS. S protokolom Vlade RS in socialnih partnerjev je bil vzpostavljen dogovor, da bo vlada dosledno spoštovala in izvajala določila veljavnih Pravil o delovanju ESS in brez predhodne vsebinske obravnave socialnih partnerjev na ESS ne bo sprejemala ali predlagala v sprejem predpisov, ki sodijo v temeljna ekonomska in socialna področja, ki jih v skladu s svojimi pravili obravnava ESS.

Na novembrski seji ESS je minister za zdravje predstavil nadaljnje korake v zvezi s preoblikovanjem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Poleg tega je ESS sprejel Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem. Na decembrski seji je ESS obravnaval spremembe Zakona o delovnih razmerjih, vendar ni dosegel soglasja glede predlaganih vsebinskih rešitev (prvi šolski dan). Poleg tega je ESS obravnaval informacijo o nadaljnjih aktivnostih na področju zdravstvene reforme ter Ministrstvo za zdravje pozval k čim prejšnjemu oblikovanju pogajalske skupine.

Leto 2020

Na januarski seji je ESS v celoti zavrnil predlog Zakona o interventnih ukrepih za stabilizacijo delovanja javnega zdravstvenega sistema in ocenil, da ni primeren za nadaljnjo obravnavo v DZ. ESS se je seznanil tudi s prvim osnutkom prednostnih nalog predsedovanja Republike Slovenije Svetu Evropske unije in pozval Vlado RS k aktivni udeležbi socialnih partnerjev pri nadaljnjem oblikovanju prednostnih nalog predsedovanja. ESS se je seznanil tudi s predlogom Zakona o poroštvih Republike Slovenije za stanovanjske kredite, pri čemer so socialni partnerji opozorili na pomanjkljive sistemske rešitve stanovanjske problematike. Na seji ESS so socialni partnerji glasovali proti vsebini dokumenta Politika štipendiranja za obdobje 2020 – 2024 ter zadolžili MDDSZ, da strokovni odbor ESS za njegovo pripravo nadaljuje z delom. Na februarski seji se je ESS seznanil z osnutkom Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta. ESS je v nadaljevanju obravnaval Predlog zakona o spremembi Zakona o dohodnini, ki ga tako kot vlada, tudi večina sindikalnih central ni podprla, saj so ocenile, da razbremenjuje predvsem zavezance z višjimi dohodki, poleg tega pa bi se lahko v prihodnje 200 milijonski izpad davčnih prihodkov nadomestilo s poseganjem v plače zaposlenih v javnem sektorju.

ESS se je prvič po zamenjavi vlade sestal 15. maja na Brdu pri Kranju. Osrednja točka dnevnega reda je bila Dogovor o usklajevanju tretjega protikoronskega zakonskega paketa, sprejet pa je bil sklep o ustanovitvi dveh delovnih skupin za pripravo PKP3. Osrednja točka junijske seje ESS je bil Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o trgovini, ki ga je v parlamentarno proceduro vložila stranka Levica, in sicer s ciljem, da bi se delavcem v trgovini in nekaterih povezanih dejavnostih zagotovilo proste nedelje in po zakonu določene dela proste dneve. Vse sindikalne centrale so navedeni predlog zakona v celoti podprle, delodajalske organizacije pa so mu nasprotovale. ESS se je seznanil tudi z načrtovanimi aktivnostmi Ministrstva za zdravje na področju dolgotrajne oskrbe ter sprejel sklep, da se ustanovita Pogajalska skupina ESS za pripravo Predloga zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter Pogajalska skupina ESS za pripravo Predloga zakona o dolgotrajni oskrbi. Na julijski seji ESS je bil na predlog sindikalnih central obravnavan predlog Zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19. ESS je obravnaval tudi Predlog zakona o spremembi Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki so ga predstavniki sindikatov in delodajalcev podprli in pozvali vlado, da predlog zakona v celoti podpre. Predlog novele ZZVZZ, ki bi med drugim prinesel pravno podlago, da bi se del sredstev iz zbranih prispevkov za zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni namenil socialnim partnerjem za izvajanje projektov za promocijo zdravja, pa zaradi nasprotovanja vladne strani ni bil deležen podpore. Na septembrski seji je ESS med drugim obravnaval potek priprave Predloga Zakona o dolgotrajni oskrbi in obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo, pri čemer je ugotovil, da pri njegovi pripravi niso bila spoštovana Pravila o delovanju ESS. Kljub temu je ocenil, da je predlog zakona ustrezna podlaga za nadaljnje delo pogajalske skupine ESS za njegovo pripravo. ESS se je seznanil tudi s polletnim poročilom Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije o finančnem poslovanju in pozval vlado, da iz državnega proračuna zagotovi zadostna sredstva za izvajanje zdravstvenega zavarovanja za leti 2020 in 2021 ter sprejme sistemske spremembe, ki bodo zagotovile stabilnost zdravstvenega sistema.

Na izredni seji (23.9.) je ESS obravnaval Predlog zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic epidemije nalezljive bolezni COVID-19 za državljane in gospodarstvo – PKP5. Sindikalna stran je v razpravi izpostavila, da predloga zakona ne podpira, saj je ostalo 20 do 25 členov neusklajenih, poleg tega pa predlog zakona ne vsebuje niti nekaterih usklajenih rešitev ter pozvala vlado, da naj nadaljuje s pogajanji v okviru pogajalske skupine. Ker je predsedujoči ESS minister Cigler Kralj izpostavil, da je 4/5 členov usklajenih ter nakazal, da bo tak predlog zakona posredovan v sprejem vladi, je sindikalna stran sejo ESS protestno zapustila.

»Pomen in vloga socialnega dialoga v Republiki Sloveniji« je bila kot točka dnevnega reda obravnavana šele na izredni seji ESS (04.11.) in na nadaljevanju izredne seje ESS (10.11.), na kateri je ESS sprejel ugotovitveni sklep, da Pravila o delovanju ESS niso bila vedno upoštevana, vlada in socialni partnerji pa so se zavezali, da bodo Pravila o delovanju ESS in njegove sklepe v prihodnje spoštovali. Vlada in socialni partnerji so se tudi strinjali, da se na decembrski seji ESS sprejme poseben protokol o poteku pogajanj o interventnih zakonih povezanih z epidemijo COVID-19. V nadaljevanju je vladna stran predstavila osnutek predloga zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (PKP6). V razpravi je predsednik KSJS opozoril, da nekatere zakonske določbe nimajo z interventnimi ukrepi popolnoma nič skupnega in kot primer navedel preložitev akreditacije v visokem šolstvu. V nadaljnji razpravi so predstavniki sindikalne strani izražali kritiko, ker ne bo izveden postopek usklajevanja ter izrazili pričakovanje, da bo pri PKP7 drugače.

Na nadaljevanju seje (13.11.) se je ESS seznanil s Predlogom zakona o nacionalnem demografskem skladu ter sklenil, da Pogajalska skupina ESS za njegovo pripravo začne z delom. ESS je obravnaval tudi osnutek Nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost (NOO) ter po razpravi sprejel ugotovitveni sklep, da socialni partnerji doslej niso bili vključeni v njegovo pripravo. Sprejet je bil tudi sklep, da se ustanovi Strokovni odbor ESS za sodelovanje pri pripravi NOO po področjih, ki jih pokriva ESS. V nadaljevanju se je ESS seznanil tudi s pripravami na koriščenje sredstev večletnega finančnega okvirja 2021 – 2027 in instrumenta Next Generation EU ter pozval pristojna ministrstva, da v pripravo konkretnih ukrepov vključijo socialne partnerje.

Na decembrski seji so člani ESS opravili razpravo glede problematike uveljavitve novele Zakona o spremembi zakona o minimalni plači, vendar kompromisni predlog ni bil izglasovan. Člani ESS pa so, kljub različnim izhodiščnim predlogom, dosegli soglasje glede vsebine Poslovnika o vodenju usklajevanj predlogov PKP. ESS se je v nadaljevanju seje seznanil z osnutkom predloga PKP7 in sprejel sklep o oblikovanju Pogajalske skupine ESS za njegovo pripravo. V nadaljevanju seje se je ESS seznanil s prvim poročilom Pogajalske skupine ESS za pripravo Zakona o dolgotrajni oskrbi in obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo, ministrstvo za finance pa se je obvezalo, da bo do 10.1.2021 predložilo predlog načina njegovega financiranja. ESS se je seznanil tudi s prvim poročilom Pogajalske skupine ESS za pripravo predloga Zakona o nacionalnem demografskem skladu, pri čemer predloga sindikalne strani, da bi bila predmet pogajanj tudi ključna konceptualna vprašanja predloga ZNDS, ni podprl.

Leto 2021

ESS se je v letu 2021 sestal le na treh rednih in dveh izrednih sejah, saj so predstavniki sindikalnih central od 13. maja naprej, zaradi vladnega sistematičnega kršenja Pravil delovanja ESS, njegove seje obstruirali.

Na februarski seji je bil na predlog sindikalne strani sprejet ugotovitveni sklep, da se ne izvaja sklep ESS, da morajo ministrstva pri oblikovanju NOO omogočiti sodelovanje socialnih partnerjev. ESS se je med drugim seznanil tudi z Dvajsetim poročilom Republike Slovenije o izvajanju Evropske socialne listine. Sindikalna stran je poročilo označila za nepopolno in opozorila, da je pomanjkljivo opisano stanje na področjih poklicnih bolezni, dolgotrajne oskrbe in ukrepov, povezanih z epidemijo.

Na marčni seji ESS je vladna stran predstavila predlog NOO. V razpravi se je predsednik KSJS najprej kritično odzval na oznako dokumenta s stopnjo zaupnosti "interno" in opozoril, da je v drugih državah NOO predmet javne diskusije. Nadalje je izpostavil, da načrtovanja izobraževanja ni možno reducirati zgolj na orodje za trg dela, in pri tem menil, da vlada ne reflektira trendov, ki so dominantni že 30 let tako v teoriji kot praksi. Poudaril je tudi, da demografski sklad, tak kot je predviden, ne zagotavlja pokojnin in varnosti, omogoča pa koncentracijo državnega premoženja, skozi katerega se koncentrira tudi politična moč vsakokratne oblasti. ESS je med drugim obravnaval tudi predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lekarniški dejavnosti. V razpravi je podpredsednica KSJS izpostavila, da bi sprejem predlagane novele zakona predstavljal pomemben zdrs pri urejanju javne mreže lekarniške službe, saj prinaša veliko tveganje za podrejanje javne službe ekonomskim interesom. Pohvalila je Ministrstvo za zdravje za dobro pripravljeno mnenje in poudarila, da obstoječi zakon ustrezno naslavlja vsa pomembna področja, zato novela zakona ni potrebna. Po razpravi je bil sprejet sklep, da ESS poziva Vlado RS, naj sprejme mnenje resornega ministrstva k predlogu novele Zakona o lekarniški dejavnosti.

Na izredni seji ESS (24.03.) je vladna stran predstavila predlog Zakona o debirokratizaciji. V razpravi je sindikalna stran izrazila ogorčenje, zaradi kršitve Pravil o delovanju ESS, saj bi moral biti zakon obravnavan na seji ESS preden sta ga obravnavala vlada in DZ. V skupnem mnenju je sindikalna stran izpostavila, da marsikateri od ukrepov ni namenjen debirokratizaciji oz. poenostavitvi življenja državljanov in poslovanja, temveč gre za t. i. omnibus zakon, s katerim se vsebinsko spreminja druge zakone. Sindikalni predstavniki so tovrstnemu načinu spreminjanja zakonodaje nasprotovali, še zlasti uvedbi socialne kapice, ki ni povezana z debirokratizacijo, temveč gre za odpustke tistim z najvišjimi prejemki. Opozarjali so, da se s tem predlogom ukinja eden najpomembnejših elementov solidarnosti, zlasti v pokojninskem sistemu in povzroča dodaten primanjkljaj v blagajnah, ter da je ta predlog tudi v nasprotju z usklajenimi izhodišči socialnih partnerjev za prenovo pokojninskega sistema in v nasprotju s predlogi iz bele knjige. Po razpravi sta bila sprejeta sklepa, da se je ESS seznanil z verzijo predloga Zakona o debirokratizaciji, ki ni skladna z verzijo, ki je bila vložena v Državni zbor, ter da ESS ugotavlja, da pri pripravi predloga Zakona o debirokratizaciji niso bila upoštevana Pravila o delovanju ESS. Na nadaljevanju izredne seje (09.04.) se je ESS seznanil s predlogom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu ter sprejel ugotovitvene sklepe, da je bil navedeni zakon vložen v zakonodajni postopek s kršitvijo pravil ESS, da so usklajevanja tega zakona potekala separatno s posamičnimi socialnimi partnerji (delodajalci) ter da dva partnerja (delodajalska in vladna stran) navedeni predlog zakona podpirata, delojemalska stran pa mu nasprotuje.

Na izredni seji ESS (23.04.) je vladna stran predstavila predlog Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2022 do 2024 in osnutek Programa stabilnosti 2021. Predsednik KSJS je v razpravi opozoril na informacije fiskalnega sveta, da so načrtovanja vlade za prihodnje proračunsko obdobje popolnoma nerealistična. Kot skrb vzbujajoče je navedel uporabo nepovratnih sredstev v letu 2024, napoved t. i. bogataške kapice ter zniževanje davkov, kar bi dodatno povzročilo luknjo v proračunu, vredno 500 milijonov evrov. Vprašal je, ali gre za zavestna tveganja, ki naj bi v prihodnjih letih izpostavila financiranje ključnih javnih storitev temu, da bo nujno razmišljati o privatizacijah, saj javnih sredstev ne bo na voljo. ESS je v nadaljevanju obravnaval NOO. V razpravi je predsednik KSJS izpostavil, da je bil NOO, v katerem so napovedane reforme, kot so zdravstvena, napoved o spremembi plačnega sistema in napoved deinstitucionalizacije zdravstvenega sistema, kljub opozorilom Evropske komisije pripravljen brez socialnih partnerjev. Poudaril je, da so bile v delih načrta, s katerimi so bili socialni partnerji seznanjeni, tudi vsebine, ki so bile v popolnem nasprotju s stališči sindikalnih central, kot na primer predlagana uvedba socialne kapice znotraj Zakona o debirokratizaciji, napoved spremembe plačnega sistema v javni sektorju ali stališča, vezana na vprašanje pokojninske reforme, ki so v nasprotju z Belo knjigo o pokojninah in s tripartitnim sporazumom med socialnimi partnerji. Opozoril je, da je poleg zdravstvene in pokojninske reforme problematična tudi šolska reforma, kjer prav tako bilo ni bilo usklajevanj s socialnimi partnerji. Po razpravi je ESS sprejel sklep, da se je seznanil z NOO ter pozval Vlado RS, da naj v čim večji meri upošteva pripombe socialnih partnerjev, podane v razpravi. Sindikalne centrale in delodajalske organizacije pa so Vlado pozvale, da v nadaljnjo pripravo, izvajanje in evalvacijo Načrta za okrevanje in odpornost aktivno vključi oba socialna partnerja. Pod točko razno pa je ESS sprejel sklep o ustanovitvi Pogajalske skupine ESS za usklajevanje davčnih zakonov.

Seja ESS, ki je bila predvidena za 14. maja 2021, je bila odpovedana, ker sindikalne centrale: Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam, Konfederacija sindikatov 90 Slovenije in Konfederacija novih sindikatov Slovenije – Neodvisnost, zaradi vladnega sistematičnega kršenja pravil delovanja ESS, na sejah ESS in njegovih delovnih teles niso bile več pripravljene sodelovati.

1.2.           Sodelovanje v drugih organih

V vseh 4 letih mandatnega obdobja je KSJS prejemala vabila in sodelovala na sejah odbora Državnega zbora, v nekaterih primerih tudi na njeno posebno zahtevo, da je bilo njenim predstavnikom omogočeno sodelovanje pri obravnavi predlogov PKP. Sej odborov DZ so se udeleževali predsednik, podpredsednica in strokovna sodelavka KSJS ter predstavniki posameznih sindikatov, članov KSJS, ki so o razpravah in odločitvah odborov DZ obveščali predsedstvo. KSJS je bila zastopana tudi v delu Državnega sveta RS, katerega član je predsednik KSJS Branimir Štrukelj, ki je o sklepih DS občasno poročal na sejah predsedstva KSJS. V Svetu Zavoda RS za zaposlovanje, v Svetu Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in tudi v Evropskem ekonomsko-socialnem odboru je kot predstavnica KSJS sodelovala Nadja Götz, ki jo je leta 2020 v Svetu Zavoda RS za zaposlovanje kot predstavnik KSJS zamenjal Bojan Hribar. V skupščini Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) so kot člani sodelovali štirje predstavniki KSJS: Dragica Kekec (članica Upravnega odbora ZZZS), Alen Pečarič, Janez Turuk in Jernej Zupančič, in sicer do 25. oktobra 2021, ko je bila konstituirana Skupščina ZZZS za novo mandatno obdobje 2021 – 2025. Od takrat dalje v Skupščini ZZZS kot člani sodelujejo naslednji predstavniki KSJS: Irena Ilešič Čujovič (predsednica Upravnega odbora ZZZS), Janez Turuk, Franci Frantar in Martina Vuk. Na predlog KSJS je bilo izvoljenih 96 sodnikov porotnikov na delovnih in socialnih sodiščih, ki so svojo funkcijo opravljali do volitev septembra 2020, ko je bilo na predlog KSJS izvoljenih 136 sodnikov porotnikov, oziroma 40 več kot v prejšnjem mandatu. Predstavniki KSJS pa so sodelovali še v drugih organih kot so Uradniški svet RS, Strokovni svet RS za vzgojo in izobraževanje, Nadzorni svet Modre zavarovalnice, Odbor Krovnega pokojninskega sklada javnih uslužbencev (KPSJU), Odbor Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja (SODPZ), idr.

 

2.     Sistem plač in Kolektivna pogodba za javni sektor

Največji del aktivnosti KSJS v obdobju 2018 – 2022 je bil namenjen pogajanjem o spremembah in dopolnitvah KPJS ter usklajevanjem sprememb in dopolnitev ZSPJS.

Leto 2018

Ker so se pogajanja o odpravi anomalij pri vrednotenju delovnih mest in nazivov ter o sproščanju preostalih varčevalnih ukrepov so se konec leta 2017 znašla v pat poziciji, so v SVIZ sredi decembra 2017 izpeljali izrekanje o stavki. Za stavko, napovedano za 14.2.2018, je glasovalo preko 37 tisoč zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. Druga pogajalska skupina se je na izglasovano stavko SVIZ odzvala z napovedjo stavke več sindikatov 24.1.2018. Ne dolgo zatem so sledile še napovedi stavk PSS in SPS ter nato še SZSVS in SDZNS.

Ker je januarja 2018 Aneks št. 12 h KPJS, s katerim bi se odpravile anomalije pri orientacijskih delovnih mestih nad 26. PR, kar bi bila podlaga za sklenitev že parafiranih sedmih (od enajstih) aneksov h kolektivnim pogodbam dejavnosti, podpisalo le devet sindikatov, od tega pet sindikatov KSJS, ni bil dosežen kvorum, potreben za njegovo uveljavitev.

Konec januarja 2018 so se začela pogajanja za razrešitev stavkovnih zahtev sindikatov, ki so napovedali stavko, in sicer ločeno v štirih pogajalskih skupinah. Stavkovne zahteve in razloge za ločena pogajanja ter potek stavkovnih aktivnosti in protestnih shodov so sindikati KSJS predstavili 6.2.2018, na novinarski konferenci KSJS. PSS in SPS sta začela stavko in organizirala protestni shod pred sedežem vlade 12.2.2018, protestni shodi in stavke SZSVS in SDZNS so bili izvedeni po posameznih zdravstvenih in socialnih zavodih 13.2.2018, SVIZ pa je organiziral stavko in najštevilčnejši protestni shod z več kot 20 tisoč udeleženci 14.2.2018 na Kongresnem trgu v Ljubljani.

Na ločenih pogajanjih, ki so potekala med vladno pogajalsko skupino in posameznimi stavkovnimi odbori, je vladna stran sindikalnim stavkovnim odborom ponudila vsebinski paket za razrešitev stavkovnih zahtev, katerega finančni učinek je znašal 306 mio evrov, pri čemer pa naj bi bil ta učinek v celoti realiziran postopno, in sicer v treh letih. Navedeni paket je poleg splošnega povišanja plačnih razredov delovnih mest in nazivov v vseh plačnih skupinah (razen pri funkcionarjih, direktorjih in zdravnikih) vključeval tudi podaljšanje ukrepa, ki se nanaša na izplačevanje delovne uspešnosti še v leto 2019 (neizplačevanje redne delovne uspešnosti in omejeno izplačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela) ter trajen zamik pravice do napredovanja na 1. december tekočega leta. Pogajanja v ločenih pogajalskih skupinah so bila marca 2018 že zelo blizu dogovora (z izjemo pogajalske skupine PSS in SPS), vendar do uspešnega zaključka pogajanj ni prišlo, ker je predsednik vlade 14.3.2018 odstopil in napovedal predčasne volitve ter s tem povzročil, da je vlada lahko vodila le še tekoče posle.

Sindikati KSJS so takoj po nastopu nove vlade, dne 13.9.2018 obnovili stavkovne zahteve ter zahtevali nadaljevanje pogajanj.

Sledilo je obdobje intenzivnih pogajanj v štirih ločenih pogajalskih skupinah. V tem času se je trikrat sestala tudi centralna pogajalska skupina, dvakrat pa se je sestala delovna skupina za eskalacijo. Dvakrat se je sestala tudi Koordinacija stavkovnih odborov KSJS in poenotila stališča glede uveljavljanja skupnih stavkovnih zahtev sindikatov KSJS.

Na podlagi predhodno usklajenih stavkovnih sporazumov, ki so jih SVIZ, SZSVS in SDZNS ter KSO uskladili z vladno stranjo, je bil 3.12.2018 s strani Vlade RS in sindikatov KSJS (razen PSS in SDP) ter večine ostalih sindikatov javnega sektorja podpisan Dogovor o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju, pristojni sindikati pa so z vlado podpisali tudi stavkovne sporazume in anekse h KPJS, KPND in KP posameznih dejavnosti oz. poklicev.

Leto 2019

Na uvodnem sestanku vlade in reprezentativnih sindikatov javnega sektorja v zvezi z realizacijo zavez iz Dogovora o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju in stavkovnih sporazumov, dne 6.3.2019, je vladna stran predstavila svoj program aktivnosti povezanih z realizacijo posameznih zavez.

V zvezi z realizacijo skupnih zavez iz Dogovora in iz stavkovnih sporazumov sta se vladna in sindikalna stran sestali na dvanajstih sejah pogajalske komisije, o realizaciji specifičnih zavez iz posameznih stavkovnih sporazumov pa so vzporedno potekala ločena pogajanja na ravni posameznih dejavnostih.

Na prvih šestih sejah pogajalske komisije, v mesecu marcu, aprilu in maju, so bili obravnavani: časovnica pogajanj o realizaciji zavez iz Dogovora in iz stavkovnih sporazumov, predlog dispozicije Analize kariernega napredovanja javnih uslužbencev, predlog drugačne ureditve povračil stroškov prevoza na delo in z dela, ter na zahtevo KSJS tudi regres za letni dopust za leto 2019. Na pogajanjih sta pogajalski strani dosegli dogovor glede regresa za letni dopust in sprejeli kompromisno rešitev, tako da je bil 13.5.2019 podpisan Aneks h KPND, s katerim je bilo določeno, da regres za letni dopust za javne uslužbence v letu 2019 znaša 886,63 evrov in se izplača pri plači za mesec maj 2019. Po zaslugi iniciative KSJS pa je bil regres za letni dopust v letu 2019 za javne uslužbence, ki so na dan izplačila regresa za letni dopust prejemali osnovno plačo, ki je ustrezala 18. ali nižjemu plačnemu razredu, določen v višini 1.050 evrov.

Pri pogajanjih o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela pa v letu 2019 ni prišlo do dogovora o njihovi drugačni ureditvi. Prav tako ni prišlo do realizacije zaveze, da se bosta pogajalski strani dogovorili o načinu usklajevanja vrednosti plačnih.

Vladna stran je v juniju 2019 sindikalni strani predstavila preliminarne rezultate Analize kariernega napredovanja javnih uslužbencev ter vsebinska izhodišča za spremembe plačnega sistema javnega sektorja.

KSJS je k Analizi kariernega napredovanja javnih uslužbencev pripravila pripombe, v katerih je izpostavila, da iz navedene analize nedvomno izhaja, da je povečevanje plačnih razlik po posameznih plačnih podskupinah v največji meri posledica različne zahtevnosti (vsebinske in časovne) pri pridobivanju nazivov in različne možnosti pri prehajanju na druga delovna mesta. Poudarila je, da divergentno gibanje plač po posameznih podskupinah in stalno spreminjanje razmerij med plačami na primerljivih delovnih mestih in med plačnimi podskupinami, kot posledica razlik med sistemi napredovanja v nazive, od znotraj načenja plačni sistem in resno ogroža njegov obstoj. KSJS je k Analizi podala tudi vrsto konkretnih pripomb ter izrazila razočaranje nad njenimi zaključki, saj ugotovitve ostajajo na splošni ravni in ne razkrivajo tistega, kar je iz grafov in tabel mogoče razbrati.

KSJS je v pripombah na vladna izhodišča sprememb sistema plač v javnem sektorju izpostavila, da pri vladnih izhodiščih sprememb sistema plač v javnem sektorju najbolj preseneča šibkost korelacije z analizo kariernega napredovanja javnih uslužbencev, ki jo je vlada izdelala vzporedno s predlogi omenjenih sprememb. Čeprav vlada v analizi ugotavlja, da obstajajo velike razlike pri zahtevnosti napredovanja v nazive in velike razlike med kariernimi sistemi, ter celo v izhodiščih sprememb plačnega sistema napove, da »bi bilo treba odpraviti neutemeljene razlike, ki jih ti sistemi povzročajo na višino plač«, pa v ospredje izhodišč postavi večjo fleksibilnost pri določitvi plače, večji obseg variabilnega dela nagrajevanja in dodatne omejitve pri napredovanju v plačilne razrede (podaljševanje napredovalnih obdobij pri višjih plačnih razredih, zmanjšanje maksimalnega števila plačnih razredov). Razlike pri plačah, ki so posledica različno zahtevnih kariernih napredovanj – le te so bistveno izdatnejše od anomalij pri napredovanju v plačne razrede, pa v vladnih izhodiščih niso upoštevane oziroma so prezrte.

Za KSJS je bilo sporno, da se vladni predlog naslanja na priporočila Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) iz leta 2011, ko je bila neoliberalna varčevalna histerija, ki je zapovedovala fleksibilizacijo in privatizacijo javnega sektorja, na vrhuncu in v funkciji zniževanja stroškov države, ki je v tistem času prevzemala dolgove zasebnega sektorja in sanirala banke.

KSJS je izpostavila, da so se vladi v izhodiščih sprememb sistema plač v javnem sektorju zapisale tudi nekatere nerodnosti. Po eni strani se vlada zavzema za »manj avtomatizmov« in večjo fleksibilnost pri določanju plač, po drugi strani pa napoveduje »uvedbo avtomatičnega napredovanja« v višje plačne razrede, torej za uvedbo »avtomatizma«. To v resnici pomeni, da bo menedžment še vedno ocenjeval, vendar bo imel pri tem večjo svobodo pri presoji, kdo lahko napreduje in v kakšni meri.

KSJS je 23.9.2019, kot odgovor na vladna izhodišča za spremembe plačnega sistema javnega sektorja, pripravila tudi lastna izhodišča do sprememb sistema plač v javnem sektorju, v katerih je zapisala, da sistematično povečevanje razlik med plačami posameznih plačnih podskupin v okviru enotnega, bolje rečeno skupnega plačnega sistema, ki ga je potrdila tudi vladna analiza o napredovanju, ni sprejemljivo, ker a priori negira predpostavko o enakem plačilu za primerljiva delovna mesta. KSJS je poudarila, da je potrebno, če želimo ohraniti skupni plačni sistem, poiskati rešitve, ki bodo odpravile razloge za povsem različno gibanje povprečnih plač v »enotnem« plačnem sistemu, kar pomeni, da je treba odpraviti negativne učinke v posameznih sistemih, ki vplivajo na sistematično povečevanje razlik med plačami. Pri tem je opozorila, da bo odprava oziroma sprememba zgornje meje možnih plačnih razredov, ki jih lahko dosežejo javni uslužbenci (57. plačni razred), zaradi obveznosti, ki jih je vlada prevzela po pogajanjih z zdravniki konec leta 2017, razlike med plačnimi skupinami in podskupinami še povečala in hkrati nujno sprožila zvišanje plač za funkcionarje. Poudarila je, da se bodo z uresničitvijo zvišanja zdravniških plač in posledično plač funkcionarjev spremenila celotna razmerja med plačami v javnem sektorju. To pomeni, da bo nujno potrebno razmerja med plačnimi skupinami na novo postaviti, upoštevajoč premike navzgor pri posameznih skupinah in spremembe v razponu plačne lestvice. KSJS je v svojih izhodiščih tudi izpostavila, da je skrajni čas, da se delovna uspešnost, prek katere bi se morala uveljavljati fleksibilnost obstoječega plačnega sistema, po desetih letih zamrznitve končno uveljavi. Za uveljavitev delovne uspešnosti pa je treba po prepričanju KSJS zagotoviti dodatna sredstva, saj ni sprejemljivo, da bi se sredstva za delovno uspešnost zagotavljala prek znižanja sredstev pri drugih elementih plačnega sistema, na primer z znižanjem mase sredstev za napredovanje v plačne razrede.

Leto 2020

Januarja 2020 so bili sklicani trije sestanki Delovne skupine za pripravo kriterijev za delovno uspešnost, na katerih so predstavniki MJU predlagali zmanjšanje števila kriterijev iz sedanjih petih na tri kriterije in uveljavitev možnosti, da bi delodajalci lahko kriterije podrobneje opredeliti v svojih internih aktih, kar pa so predstavniki pogajalske skupine KSJS zavrnili in predlagali zgolj spremembo enega kriterija, ter hkrati predlagali podrobnejša pojasnila posameznih kriterijev. Konec januarja, po odstopu vlade, pa je bilo delo delovne skupine prekinjeno. Iz istega razloga je bilo prekinjeno tudi delo strokovne skupine za pripravo usklajevanja vrednosti plačnih razredov.

KSJS in pogajalska skupina sindikatov javnega sektorja sta 15.4.2020 na Vlado RS, MJU in Komisijo za razlago KPJS naslovila dopis o protestnem odpoklicu sindikalnih članic Komisije za razlago KPJS. V dopisu je bilo navedeno, da predsednica Komisije za razlago KPJS ne uživa več zaupanja sindikatov javnega sektorja, zaradi česar so umaknili soglasje k njenemu imenovanju in jo pozvali, da naj do 14.4.2020 odstopi. Pojasnjeno je bilo, da je k omenjenemu pozivu botrovala 8.4.2020 spreta razlaga 11. točke 39. člena KPJS, s katero je Komisija z odločilnim glasom predsednice grobo presegla svoja pooblastila, omenjena razlaga pa je bila že 10.4.2020 objavljena v Uradnem listu, še preden bi bil zapisnik seje Komisije potrjen, kar je v nasprotju s poslovnikom o delu Komisije za razlago KPJS.

Predsedstvo KSJS je na izredni seji, dne 07.05.2020, ob obravnavi vladnega sklepa o obsegu sredstev za financiranje dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije, razdelitvi sredstev na neposredne proračunske uporabnike ter kriterijih za razdelitev teh sredstev posrednim proračunskim uporabnikom, ocenilo, da v tem primeru ne gre zgolj za enostransko opredelitev meril za delitev sredstev, kar samo po sebi pomeni globok zdrs z dosežene ravni socialnega partnerstva v javnem sektorju, temveč hkrati tudi za povsem nesprejemljivo, enostransko in oblastno opredelitev višine dodatka za zaposlene pri posrednih proračunskih uporabnikih. Zato je sklenilo, da se na to temo na MJU posreduje zahteva za takojšen sklic pogajalske komisije. Poleg tega je predsedstvo sklenilo, da KSJS oblikuje skupno zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja (glede obračuna plač in dodatkov k plačam vseh javnih uslužbencev in funkcionarjev), ki se naslovi na Urad predsednika RS, Kabinet predsednika vlade, Generalni sekretariat vlade, Protokol, vsa ministrstva, ZZZS in ZPIZ.

Na izredni seji predsedstva KSJS je bila sprejeta tudi odločitev, da KSJS oblikuje skupno stališče v zvezi s solidarnostnimi pomočmi, ki ga bodo sindikati lahko posredovali svojemu članstvu. Sindikati KSJS so namreč od svojih članov prejemali številna vprašanja o upravičenosti do izplačila solidarnostne pomoči, ki jo za primer naravne nesreče, kar epidemija nalezljive bolezni je, predvidevajo KPND in panožne kolektivne pogodbe v javnem sektorju. KSJS je v stališču v zvezi s solidarnostnimi pomočmi izpostavila, da so pričakovanja po izplačilu te pomoči vsem zaposlenim v javnem sektorju lahko preveč optimistična in opozorila, da je odločitev o tem, ali to pomoč resnično potrebuje in ali bo vlogo za izplačilo solidarnostne pomoči iz naslova elementarne nesreče podal, na vsakem posameznem delavcu. Le slednji lahko zase presodi in oceni, ali so nastale takšne okoliščine, ki opravičujejo izplačilo do solidarnostne pomoči in jih ustrezno obrazloži v sami vlogi.

Na seji pogajalske komisije, dne 17.6.2020, je KSJS izpostavila, da zakonsko opredelitev COVID dodatka, ki ni bila usklajena s sindikati, delodajalcu omogoča, da arbitrarno določi osebe, ki jim bo dodatek pripadal, pri čemer javni uslužbenci nimajo možnosti pritožbe, če so s strani predstojnika spregledani. Opozorila je tudi, da je vlada arbitrarno določila maso za izplačilo navedenega dodatka in prepustila predstojnikom, da o višini dodatka odločajo brez kriterijev. Izrazila je pričakovanje, da se bo sklep vlade dopolnil s tistimi deli javnega sektorja, ki so bili iz razreza sredstev za dodatek COVID za mesec maj izločeni.

Na seji pogajalske komisije, dne 1.7.2020, je bil parafiran Aneks h KPND, s katerim je bilo dogovorjeno, da regres za letni dopust za javne uslužbence v letu 2020 znaša 940,58 evra, za javne uslužbence, ki na dan izplačila regresa za letni dopust za leto 2020 prejemajo osnovno plačo, ki ustreza 20. ali nižjemu plačnemu razredu, pa 1.050,00 evrov.

Predsedstvo KSJS je na seji 25.11.2020 med drugim sklenilo, da se na MJU posreduje predlog KSJS za uradno tolmačenje Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede, po katerem se kot presek preverjanja pogojev za napredovanje v višji plačni razred upošteva celotno obdobje do 1. decembra, ter da se v predlogu eksplicitno zapiše, da predloga KSJS za uradno tolmačenje Uredbe v nobenem primeru ni moč šteti za predlog spremembe Uredbe.

Decembra 2020 se je trikrat sestala Delovna skupina za obravnavo administrativno-tehničnih težav pri izvajanju določb o redni delovni uspešnosti. Člani delovne skupine so se strinjali, da se aplikacija dopolni z manjšimi popravki (doda se list s seznamom javnih uslužbencev in številom nadpovprečnih ocen, ki so jih prejeli v določenem obdobju; dodajo se šifre javnih uslužbencev pri letnih obvestilih, zagotovi se pravilno zaokroževanje pri letnih obvestilih). Glede odprave ostalih pomanjkljivosti pa na delovni skupini ni prišlo do soglasja.

Leto 2021

Predsedstvo KSJS je na januarski seji obravnavalo stališča sindikatov KSJS glede izločitve posameznih delov javnega sektorja iz enotnega plačnega sistema, ki jo je na omrežju Twitter napovedal predsednik vlade. Iz razprave na predsedstvu je bilo razvidno, da sindikati KSJS ne podpirajo "razsutja" enotnega plačnega sistema. Izpostavljeno je bilo, da je ureditev njihovih zahtev mogoča znotraj enotnega sistema, da pa se bodo zavzemali za njegove spremembe, in sicer v smeri, da se bo v večji meri upoštevala zahtevnost dela in težji delovni pogoji. Predsedstvo je podprlo tudi predlog dopolnitve KPND z novim členom, s katerim se ureja delo na domu.

Na februarski seji je predsedstvo KSJS pri obravnavi vladnih izhodišč za prenovo plačnega sistema javnega sektorja ocenilo, da vlada z njimi ne namerava uresničevati zavez iz dogovora, ki je bil sprejet decembra 2018, temveč načrtuje ukinitev enotnega plačnega sistema javnega sektorja. Vladna izhodišča so namreč vsebovala večino elementov, ki jim je KSJS že v obdobju prejšnjih vlad argumentirano nasprotovala, hkrati pa je iz vladnega predloga v celoti izpadla določba iz drugega odstavka 1. člena ZSPJS, da »zakon določa skupne temelje sistema plač v javnem sektorju, in sicer za uveljavitev načela enakega plačila za delo na primerljivih delovnih mestih, nazivih in funkcijah, za zagotovitev preglednosti sistema plač ter stimulativnosti plač.« Predsedstvo KSJS je v opredelitvi do vladnih izhodišč za prenovo plačnega sistema javnega sektorja med drugim izrazilo pričakovanje, da bo Vlada v pogajanjih o prenovi plačnega sistema v celoti spoštovala že podpisane dogovore s sindikati javnega sektorja ter poudarilo, da se v KSJS zavzemamo za enotni/skupni plačni sistem v javnem sektorju, pri katerem pa je potrebno odpraviti tiste neustrezno urejene elemente, ki so bili ugotovljeni z analizami plačnega sistema, zlasti z Analizo kariernega napredovanja javnih uslužbencev v javnem sektorju, opravljeno leta 2019. Ob tem je predsedstvo KSJS Vlado opozorilo, da mora biti glede temeljnih vprašanj sistema javnih uslužbencev ter sistema plač v javnem sektorju med Vlado in sindikati javnega sektorja doseženo soglasje.

Predsedstvo KSJS se je na marčni seji seznanilo z okoliščinami povezanimi s pripravo predloga Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju. Podana je bila informacija, da v navedenem predlogu zakona ni več eksplicitne delitve javnega sektorja na dve skupini, pač pa se dopušča, da se določanje plačnih razredov, napredovanje in delovna uspešnost za določene proračunske uporabnike uredijo drugače, in sicer z zakonom, uredbo ali s kolektivno pogodbo.

Predsedstvo je obravnavalo tudi protipredlog vlade glede odprave še veljavnih varčevalnih ukrepov pri povračilih stroškov in drugih prejemkih iz delovnega razmerja ter sprejelo nova pogajalska izhodišča, določilo pa je tudi pogajalsko izhodišče KSJS glede višine regresa za letni dopust za leto 2021. Poleg tega je predsedstvo sklenilo, da bo KSJS dvig meje za uvrščanje delovnih mest javnih uslužbencev na 65. plačni razred pogojevala z dvigom uvrstitev delovnih mest na spodnjem delu plačne lestvice. Predsedstvo se je seznanilo tudi z Uredbo o ocenjevanju javnih uslužbencev za leto 2020 zaradi posledic epidemije virusa COVID-19. Do sprejema navedene uredbe je prišlo na pobudo KSJS, ki je na MJU poslala zahtevo, da naj delodajalce v javnem sektorju obvesti, da so do letne ocene opravičeni tudi javni uslužbenci, ki so bili v letu 2020, zaradi napotitve na čakanje na delo, odsotni več kot šest mesecev. Uredba določa, da se postopek ocenjevanja za leto 2020 izvede tudi za javne uslužbence, ki so bili v letu 2020 začasno zadržani od dela več kot šest mesecev, zaradi odrejene karantene, višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol in drugih objektivnih razlogov ali nemožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami, zaradi odrejenega čakanja na delo ali zaradi okužbe z virusom COVID-19.

Pogajalska skupina KSJS je 13.5.2021 v izjavi za javnost po pogajanjih o odpravi varčevalnih ukrepov iz časov ZJUF-a glede povračil stroškov in drugih prejemkov iz delovnega razmerja izpostavila, da nasprotuje vladnemu ultimatu po principu »vzemi ali pusti«. Poudarila je, da sindikati vladnega predloga sicer večinsko ne zavračajo, vendar njegov sprejem pogojujejo z nekaterimi spremembami, povezanimi predvsem z zamikom datuma izplačila plač in z vladno zavezo o skorajšnjem nadaljevanju usklajevanja o plačnih razredih, s poudarkom na tistih, vezanih na delovna mesta in javne uslužbence, ki so pod minimalno plačo.

Pogajalska skupina KSJS je 28.5.2021 v izjavi za javnost izpostavila, da Vlada enostransko izsiljuje podpis dogovora o odpravi varčevalnih ukrepov v zvezi s povračili stroškov in drugimi prejemki javnih uslužbencev, zamiku izplačilnega dneva plače in regresu za letošnji letni dopust, kljub temu da za to niso izpolnjeni pogoji. Navedla je, da se je prvič zgodilo, da vladna stran mimo dogovora s sindikati podpisovanje enostransko ločuje na poprejšnji podpis samega dogovora in poznejši podpis aneksov. S 15. točko dogovora med reprezentativnimi sindikati javnega sektorja in Vlado RS je namreč jasno razvidno, da se dogovor in aneksi h kolektivnim pogodbam, ki iz dogovora izhajajo, podpisujejo hkrati.

Na septembrski seji je predsedstvo KSJS sprejelo sklep, da zahteva takojšen začetek pogajanj o uskladitvi plačnih razredov, izhajajoč iz delovnih mest v spodnji tretjini plačne lestvice in podpira oblikovanje delovne skupine vlade in sindikatov za preučitev uvrstitev delovnih mest v spodnji tretjini plačne lestvice, katere sestanki naj potekajo vzporedno s pogajanji.

Predsedstvo KSJS je na oktobrski seji sklenilo, da bo KSJS zahtevala takojšnje reševanje kompresije plačnih razredov v spodnji tretjini plačne lestvice, pri čemer ne nasprotuje dodajanju plačnih razredov navzgor, vendar le ob sočasni ureditvi spodnje tretjine plačne lestvice. Predsedstvo je sprejelo tudi sklep, da KSJS ne zavrača osnovne ideje za drugačno ureditev dodatka za delo v času razglašene epidemije, po kateri bi javnim uslužbencem, ki opravljajo delo v času epidemije, za enaka tveganja pripadal dodatek v enaki nominalni višini, vendar morajo biti stopnje ogroženosti in višine nominalnih dodatkov dogovorjene na pogajanjih.

Na novembrski seji je predsedstvo KSJS v zvezi z usklajevanjem plačnih razredov sprejelo sklep, da se je KSJS pripravljena pogovarjati o dvigu plač funkcionarjev in direktorjev v javnem sektorju le pod pogojem, če se istočasno odpravi preveliko kompresijo plačnih razredov v spodnji tretjini plačne lestvice in sicer na način, da se ob upoštevanju višine minimalne plače vzpostavi ustrezna razmerja med delovnimi mesti do vključno V. tarifnega razreda.

 

3.     Pogoji dela, socialna varnost, dodatno pokojninsko zavarovanje

KSJS je upoštevaje svoje programske usmeritve v mandatnem obdobju 2018 – 2022 namenjala posebno pozornost spremljanju spoštovanja delovnopravne zakonodaje, izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja, urejanja kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja javnih uslužbencev ter predlaganim spremembam zdravstvene zakonodaje.

Leto 2018

KSJS je tudi v letu 2018 sodelovala v pogajalski skupini ESS za obravnavo predloga Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-1). Na 8. sestanku, dne 8.1.2018, je Ministrstvo za zdravje predstavilo predlog ZZVZZ-1, katerega ključni cilji so bili: univerzalnost zdravstvenega zavarovanja, ohranitev veljavnega obsega pravic, ohranitev in povečanje dostopnosti do zdravstvenih storitev kot tudi finančnih virov, odprava nepravičnih razlik med zavarovanci, odprava doplačil in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, vzpostavitev sistema poklicnih bolezni, večja vloga ZZZS kot aktivnega kupca. 9. sestanka pogajalske skupine, dne 15.1.2018 so se poleg predstavnikov sindikalne strani izjemoma udeležili tudi predstavniki delodajalskih organizacij. Pogajanja so bila osredotočena predvsem na nekatera še odprta vprašanja glede ZZVZZ-1, in sicer: institut zadržanja pravic; nižanje višine denarnega nadomestila za čas zadržanosti od dela zaradi bolezni na 60 % osnove pri odsotnosti zaradi bolezni nad 12 mesecev v zadnjih dveh letih; upravljanje ZZZS; povečanje stopnje solidarnosti zdravstvenega doplačila, ki nadomešča dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Zadnjega (10.) sestanka pogajalske skupine, dne 23.2.2018, so se udeležili zgolj predstavniki Ministrstva za zdravje in predstavniki sindikalne strani, predstavniki delodajalskih organizacij pa so ga ponovno bojkotirali.

KSJS je skupaj z ostalimi sindikalnimi centralami na seji ESS 30. marca 2018 predstavila skupna sindikalna stališča o potrebni smeri zdravstvene reforme, v katerih je izpostavljeno: sistem zdravstvenega zavarovanja mora temeljiti na solidarnosti med zavarovanci in skupinami zavarovancev pri zbiranju sredstev; v sistemu zdravstvenega zavarovanja ni dopustno določiti socialne kapice pri vplačevanju prispevkov; z zdravstveno reformo je potrebno odpraviti dopolnilno zdravstveno zavarovanje in zanj najti ustrezno nadomestilo; za finančno vzdržnost obveznega zdravstvenega zavarovanja mora proračun RS prispevati večji delež sredstev, potrebnih za financiranje zdravstvenega varstva; košarica pravic iz zdravstvenega zavarovanja se ne sme zmanjšati ter mora prebivalstvu zagotavljati dostopnost do celovitega zdravstvenega varstva; nedopustni so posegi v višino in trajanje pravice do bolniškega nadomestila; sindikalne centrale nasprotujejo spreminjanju sestave organov upravljanja ZZZS, načina njihovega odločanja, njihovih pooblastil ter zmanjševanju vloge predstavnikov aktivnih zavarovancev pri nadzoru in sprejemanju ključnih odločitev; potrebno je ustanoviti enotni izvedenski organ obveznih socialnih zavarovanj na ravni države, kot je to določal Socialni sporazum za obdobje 2015 – 2016 in kar je eden od predlogov iz Bele knjige o pokojninah iz leta 2016.

KSJS in ostale sindikalne centrale so na decembrski seji ESS v celoti podprle novelo Zakona o minimalni plači, ki ga je stranka Levica, ob podpori koalicijskih poslancev, vložila v zakonodajni postopek.

Leto 2019

KSJS je v letu 2019 posebno pozornost namenjala pogajanjem o spremembah in dopolnitvah ZPIZ-2 in ZUTD ter o spremembah davčne zakonodaje. Za obravnavo predlogov navedenih zakonskih sprememb so bile na marčni seji ESS imenovane posebne pogajalske skupine, sestavljene iz predstavnikov vseh socialnih partnerjev.

Za obravnavo predlogov sprememb in dopolnitev ZPIZ-2 je bilo v obdobju april – september 2019 izvedenih 8 krogov pogajanj. Na pogajanjih je bil dosežen kompromis glede sprememb in dopolnitev ZPIZ-2, ki je bil sprejemljiv za vse socialne partnerje. Ključni elementi usklajenega predloga zakonskih sprememb in dopolnitev so:

-        dvig in izenačitev odmerne lestvice z izhodiščnim odstotkom 29,5% za oba spola in nadaljnjimi 1,36% za vsako nadaljnje leto ter 63,5% za 40 let pokojninske dobe za oba spola;

-        šestletno prehodno obdobje za postopen dvig odmernega odstotka za moške, iz sedanjega 57,25% na 63,5%.;

-        dodatni odmerni odstotek za vsakega rojenega ali posvojenega otroka v višini 1,36% na otroka /za največ tri otroke), in sicer z možnostjo izbire te pravice v odnosu do pravice znižanja starosti zaradi otrok (opcija ali/ali);

-        znižanje dodatnega odmernega odstotka zaradi ostajanja v zavarovanju po 40 letu pokojninske dobe iz 12% na 9% (1,5% na 6 mes, prej 1% na 3 mes);

-        dvojni status (40% prva tri leta, nato 20%).

Ključni element za soglasje KSJS k predlogu sprememb in dopolnitev ZPIZ-2 je bil tudi dosežen umik prvotno predlaganega dviga zakonske upokojitvene starosti za zavarovance, ki ne dosežejo 40 let pokojninske dobe brez dokupa, s 65 na 67 let.

Spremembe in dopolnitve Zakona o urejanju trga dela (ZUTD) so bile namenjene hitrejši aktivaciji delovno aktivnega prebivalstva, podaljševanju delovne aktivnosti starejših in omejevanja prekarnega zaposlovanja ter zagotavljanju višje socialne varnosti prejemnikov denarnega nadomestila. Za obravnavo predlogov sprememb in dopolnitev ZUTD je bilo v obdobju april – september 2019 izvedenih 8 krogov pogajanj. Na pogajanjih je bil dosežen kompromis glede sprememb in dopolnitev, ki je bil sprejemljiv za vse socialne partnerje. Ključni elementi usklajenega predloga zakonskih sprememb in dopolnitev so:

-        zvišanje minimalnega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, in sicer iz veljavnih 350 EUR bruto na višino bruto zneska 530,19 EUR bruto;

-        za priznanje pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti se zahteva pridobitev zavarovalne dobe v trajanju 10 mesecev v zadnjih 24 mesecih, pri čemer se bo ta rešitev uveljavila z dnem uveljavitve predvidene novele Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti oziroma najkasneje s 1. 1. 2021;

-        denarno nadomestilo se pridobi v trajanju: 19 mesecev za zavarovance, starejše od 53 let, ob sočasnem izpolnjevanju pogoja zavarovalne dobe več kot 25 let; 25 mesecev za zavarovance, starejše od 58 let, ob sočasnem izpolnjevanju pogoja zavarovalne dobe več kot 28 let;

-        pri razlogih za prenehanje vodenja osebe v evidenci brezposelnih oseb ostaja dvostopenjsko sankcioniranje kršitve obveznosti ostalo le v primeru, ko brezposelna oseba ni aktivni iskalec zaposlitve (se ne odziva na vabila, napotnice,…);

-        ohranja se spodbuda za zaposlovanje nizko in srednje izobraženih prejemnikov denarnega nadomestila v obliki izplačevanja 20% višine denarnega nadomestila – če v času upravičenosti do denarnega nadomestila sklenejo delovno razmerje pri drugem delodajalcu in ne pri preteklem ali z njim povezanim delodajalcem.

Pogajanja o spremembah davčne zakonodaje so potekala v obdobju april – september 2019. Izvedenih je bilo 5 krogov pogajan, vendar na njih ni prišlo do uskladitve predloga sprememb, saj so imeli predstavniki delodajalskih organizaciji in sindikalnih central diametralno različne predloge. KSJS je pri končnih predlogih sprememb davčne zakonodaje, ki so bili poslani v parlamentarno proceduro, podprla koncept sprememb na področju splošne olajšave pri dohodnini, njen dvig in dvig mej vrednosti dohodninskih razredov (razen dviga v petem dohodninskem razredu) ter določitev spodnje meje oziroma minimalne efektivne davčne stopnje za pravne osebe najmanj v višini 7 %, nasprotovala pa je ohranitvi 19 % nominalne stopnje davka od dohodkov pravnih oseb, ki ne zagotavlja predvidene nevtralnosti davčne reforme in ne sledi cilju pravičnejše razporeditve davčnih bremen med delom in kapitalom.

Leto 2020

KSJS je januarja 2020 podprla sprejem predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-O), saj bi bilo z njegovo uveljavitvijo ukinjeno dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Ob tem je KSJS zavzela stališče, da bi morala biti dajatev, ki bo nadomestila premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, oblikovana tako, da bo upoštevano načelo solidarnosti in da bo zagotovljeno nemoteno poslovanje zdravstvene blagajne. Žal do sprejema navedenega zakona ni prišlo, saj je konec januarja vlada Marjana Šarca odstopila.

KSJS se je konec marca javno opredelila do Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19. Opozorila je, da nekateri deli zakona o interventnih ukrepih radikalno posegajo v pravice zaposlenih – med takšnimi so: premestitev javnega uslužbenca brez njegovega soglasja; zaposlovanje za določen čas najvišjih uradnikov brez izpeljanih razpisov; določanje ogromnega števila nadur brez ustrezno zagotovljenega sorazmernega časa za počitek. Ob tem je KSJS izrazila pričakovanje, da ji bo Vlada RS omogočila sodelovanje pri nadaljnjem sprejemanju že napovedane interventne zakonodaje.

KSJS se je 06.07.2020 udeležila sestanka delovne skupine socialnih partnerjev za usklajevanje predloga PKP4. Sindikalna stran je na sestanku kot ključno vsebino amandmajev izpostavila višanje nadomestil plač v primeru odrejene karantene in podaljšanje roka, do katerega lahko upravičenci za izplačilo sredstev iz ukrepov, določenih v ZIUZEOP, vlagajo zahtevke. Izpostavljeno je bilo tudi financiranje dodatnih kadrov v socialno varstvenih zavodih v javni mreži, vendar amandma k 37. členu ni bil dogovorjen. Amandmaji, ki so bili usklajeni na delovni skupini, so bili v skladu z dogovorom vloženi kot amandmaji SDS in skoraj v celoti sprejeti. Rok za vlaganje zahtevkov za izplačilo sredstev iz ukrepov, določenih v ZIUZEOP, je bil sicer podaljšan le do 31.8.2020, izpadel pa je tudi del amandmaja glede nadomestila plače v primeru preventivne izolacije. Spremenjen je bil tudi 37. člen, tako da so bile iz njega črtane zdravstvene storitve in bo denar namenjen samo za socialno-varstvene zavode in za zavod za zaposlovanje.

KSJS in ostale sindikalne centrale so 14.07.2020 na Vlado RS, Državni zbor in poslanske skupine naslovile javni poziv v zvezi poskusom spreminjanja svežnja medijske zakonodaje, ki se ga je Ministrstvo za kulturo lotilo tako, da je za njegovo javno obravnavo namenilo natanko 6 dni. Sindikalne centrale so navedeni način sprejemanja zakonodaje, ki ureja delovanje javnih služb, med katere spada tudi velik del dejavnosti, ki jo po veljavnem Zakonu o Radioteleviziji Slovenija izvaja Radiotelevizija Slovenija, označile kot nesprejemljiv, neodgovoren in škodljiv. Opozorile so, da predlog Zakona o Radioteleviziji Slovenija močno krči razpoložljiva sredstva za delovanje Radiotelevizije Slovenija, onemogoča kakovostno izvajanje javne službe, ogroža delovna mesta in prinaša komercializacijo Radiotelevizije Slovenija. Sindikalne centrale so poudarile, da izvajanje javne službe ne more in ne sme biti izključno stvar vladajoče koalicije, temveč mora biti pripravljena in sprejeta s soglasjem in v interesu širše javnosti ter ob vključevanju vseh relevantnih deležnikov. Zahtevale so, da se predlogi vseh treh zakonov iz svežnja medijske zakonodaje nemudoma umaknejo iz javne obravnave in se izvede transparentno usklajevanje predlogov z vsemi relevantnimi deležniki, vključno z reprezentativnimi sindikati in strokovno javnostjo.

Predsedstvo KSJS je 7.9.2020 potrdilo vsebino javnega protesta KSJS proti političnim posegom vodstva MNZ v delo policije in izrekla podporo Policijskemu sindikatu Slovenije (PSS). V javnem protestu je KSJS ostro obsodila pritiske, ki jih je nad uslužbenci policije in člani PSS že več mesecev izvajal minister za notranje zadeve Aleš Hojs in v celoti podprla aktivnosti PSS za ohranitev spoštovanja vladavine prava, demokratičnih standardov, konstruktivnega socialnega dialoga, spodbujanja ozaveščenosti zaposlenih o njihovih pravicah in širjenja pravne pismenosti na področju delavskih pravic.

V začetku septembra 2020 je z delom pričela Pogajalska skupina ESS za pripravo predloga zakona o dolgotrajni oskrbi (ZDO). KSJS se je pri usklajevanju ZDO zavzemala, da bo zakon temeljil na načelih univerzalnosti, solidarnosti in enakosti. KSJS je v pogajanjih/javni obravnavi ZDO pripravila splošne pripombe k predlogu zakona, v katerih je bili izpostavljeno opozorilo, da iz predloga zakona veje ven skrb za zavarovanje rizika za finančni del dolgotrajne oskrbe, ne pa za storitveni del. Pogajanja je v novembru 2020 prekinila vladna stran, potem ko ni znala pojasniti načina in virov financiranja zavarovanja za dolgotrajno oskrbo.

KSJS je 23.09.2020 skupaj z ostalimi sindikalnimi centralami na Vlado RS, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter na Ekonomsko-socialni svet naslovila sporočilo, v katerem je bilo izpostavljeno, da se je usklajevanje predloga PKP5 brez potrebe začela bistveno prepozno, kar je botrovalo slabi pripravi gradiv, neusklajenosti med resorji na vladni strani in številnim spremembam in popravkom prvotnih predlogov, kar je ob skrajno kratkih rokih močno oteževalo ali celo onemogočalo kakovostno delo in pripravo strokovnih in dobro premišljenih in utemeljenih rešitev.

KSJS je 07.10.2020 na pobudo GO SI-JUS na Vlado RS in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo posredovala javno sporočilo, v katerem je obsodila nesprejemljiv pristop, ki sta se ga poslužila Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo in Vlada RS s posegom v organiziranost in delovanje javnih agencij zadolženih za regulacijo kapitalskih trgov, zavarovalnic, varstva konkurence, trga z energijo, telekomunikacij, medijev, avdiovizualnih in poštnih storitev, varnosti prometa, civilnega letalstva in železniškega prometa, ko sta v popolni tajnosti pripravila predlog zakona, brez potrebnih študij o njegovih sinergijskih učinkih, in od javnih agencij zahtevala pripombe v roku 24 ur. KSJS je ocenila, da je predlog Zakona o Javni agenciji RS za trg in potrošnike in Javni agenciji RS za finančne trge, s katerim se ukinja neodvisnost in avtonomija osmih javnih agencij in se jih združuje v dve "super agenciji", neposredno podrejeni vladi, v pomembnih delih v nasprotju z evropskimi direktivami in ga kot nesprejemljivega zavrnila. Izrazila je pričakovanje, da bo nesprejemljivi predlog zakona umaknjen iz nadaljnje obravnave in da bodo, v skladu s Pravili o delovanju ESS, socialni partnerji povabljeni k sodelovanju pri pripravi morebitnega novega predloga zakona, k nadaljnji javni razpravi pa tudi vsi ostali relevantni deležniki.

KSJS je 05.11.2020 ostro zavrnila neupravičene pozive delodajalskih organizacij po zamrznitvi minimalne plače, ki so jo želeli doseči v okviru priprave šestega protikoronskega zakonskega svežnja – PKP6. Poudarila je, da so trditve delodajalcev, da bo dvig minimalne plače resno ogrozil konkurenčnost slovenskega gospodarstva in povzročil izgubo velikega števila delovnih mest, pretirane in nesorazmerne, saj je zadnja analiza učinkov dviga bruto minimalne plače in izločitve dodatkov na ravni celotnega gospodarstva v letu 2020 pokazala, da je finančni učinek dviga bruto minimalne plače in izločitev vseh dodatkov skupaj 197,1 mio evrov oz. 1,77 % mase plač. Znesek skupnega učinka obeh sprememb na ravni celotnega gospodarstva v skladu z zbirnimi letnimi poročili gospodarskih družb (AJPES) pa je predstavljal 4,7% neto čistega dobička poslovanja gospodarskih družb v letu 2018 (4,2 mrd evrov). KSJS je izrazila pričakovanje, da bodo ukrepi, ki bodo zajeti v PKP6, oblikovani v okviru socialnega dialoga, ob aktivnem sodelovanju socialnih partnerjev in še bolj usmerjeni k delavcem in njihovim družinam ter k spodbujanju domače potrošnje, in da dvoletna zamrznitev minimalne plače, ki jo predlagajo delodajalci, v nobenem primeru vanj ne sodi.

Predsedstvo KSJS je na seji 04.12.2020 ocenilo, da Vlada RS tudi pri pripravi predloga sedmega protikoronskega zakonskega paketa (PKP7) nadaljuje s prakso neenakopravne obravnave socialnih partnerjev, saj kljub nasprotnim zagotovilom, sindikalni strani tudi tokrat ne omogoča pravočasne vključitve v pripravo zakonskega predloga, medtem ko delodajalsko stran seznanja že z njegovimi delovnimi osnutki, v katere vključuje tudi njihove predloge, ki pa imajo neposredni negativen učinek na zaposlene z najnižjimi dohodki, saj vključujejo zamrznitev minimalne plače. Predsedstvo KSJS ocenilo, da Vlada RS v dogovoru z delodajalci epidemijo zlorablja za odstop od zakonsko dogovorjenega zvišanja minimalne plače, pri čemer krši osnovna pravila socialnega partnerstva, ki do zdaj v Sloveniji niso bila vprašljiva. Predsedstvo KSJS je zato soglasno sklenilo, da se s 04.12.2020 začnejo priprave na splošno stavko, ki jo bo KSJS, skupaj z drugimi, uporabila za preprečitev uveljavitve zamrznitve minimalne plače.

KSJS je 10.12.2020 skupaj z ostalimi sindikalnimi centralami na poslanke in poslance Državnega zbora naslovila poziv, da naj glede predloga Zakona o nacionalnem demografskem skladu podprejo sklep, da je le-ta neprimeren za nadaljnjo obravnavo.

KSJS in ostale sindikalne centrale so 16.12.2020, po zaključku pogajanj za PKP7, podale skupno izjavo, v kateri so opozorile, da ob zaključku pogajanj ni jasno, kakšen je predlog besedila zakona, ki ga bo obravnavala vlada.

KSJS in ostale sindikalne centrale so 21.12.2020 poslanke in poslance Državnega zbora pozvale, da iz predloga PKP7 črtajo 28. in 29. člen PKP7, ki sistemsko posegata v Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o javnih uslužbencih z uvajanjem novega odpovednega razloga, ki omogoča odpuščanje starejših delavcev brez utemeljenega razloga takoj, ko le-ti izpolnijo pogoje za starostno upokojitev. Sindikalne centrale so opozorile, da navedeni predlog nikoli ni bil predlog socialnega dialoga na seji ESS ali v pogajanjih in da predstavlja zniževanje pravic delavcev ter uvaja diskriminatorno obravnavanje starejših delavcev v delovnem razmerju.

Leto 2021

Predsedstvo KSJS se je na januarski seji seznanilo z okoliščinami prekinitve pogajanj o predlogu Zakona o nacionalnem demografskem skladu. KSJS in ostale so namreč enotno zavrnile sam koncept predloga zakona, medtem ko se vladna stran o ključnih konceptualnih vprašanjih zakona, ki se tičejo vseh prebivalcev, ni bila pripravljena pogajati. Na predsedstvu je bila sprejeta ocena, da bo v primeru, če bo predlagani zakon sprejet, edina rešitev, da se prepreči njegovo uveljavitev, zbiranje podpisov za izvedbo naknadnega zakonodajnega referenduma.

Predsedstvo je obravnavalo tudi aktivnosti sindikalnih central v zvezi z vložitvijo zahteve za oceno ustavnosti 21. in 22. člena PKP7, ki sistemsko posegata v Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o javnih uslužbencih in nimata povezave z epidemijo. Z njima se je uvedel nov odpovedni razlog, ki bi omogočal odpuščanje starejših delavcev brez navedbe utemeljenega razloga, ko ti izpolnijo pogoje za starostno upokojitev. Na podlagi dogovora sindikalnih central je bila oblikovana skupna delovna skupina, ki je pripravila vsebinske podlage za oceno ustavnosti in angažiran odvetnik Iztok Ščernjavič, ki je pripravil zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti in predlog za začasno zadržanje izvrševanja 21. in 22. člena PKP7. Sindikalne centrale so se dogovorile tudi za poziv k presoji diskriminatornosti 21. in 22. člena PKP7, ki so ga naslovile na zagovornika enakih možnosti in varuha človekovih pravic ter za pismo evropskim institucijam in mednarodnim sindikalnim združenjem, s katerim smo jih seznanili z zaskrbljujočim stanjem socialnega dialoga v Sloveniji in o odločitvah, ki jih Vlada in Državni zbor v zadnjem času sprejemata brez javne razprave in mimo socialnega dialoga.

KSJS je 5.3.2021 v izjavi za javnost ostro obsodila ravnanje Urada Vlade RS za komuniciranje, ki tudi v tem letu nadaljuje z neplačevanjem izvajanja javne Slovenske tiskovne agencije (STA), kljub temu, da javno službo opredeljuje in nalaga zakon. Hkrati je Vlado RS pozvala, da v skladu z zakonodajo takoj zagotovi sredstva za nemoteno delovanje STA in spoštuje njeno institucionalno avtonomijo ter uredniško neodvisnost.

Predsedstvo KSJS se je na marčni seji seznanilo s predlogom Zakona o debirokratizaciji, ki ga je Vlada v nasprotju s Pravili o delovanju ESS, brez predhodne obravnave na ESS in brez javne razprave posredovala v zakonodajni postopek. Na seji je bilo izpostavljeno, da gre tudi v primeru Zakona o debirokratizaciji za tako imenovani omnibus zakon, in da predlagatelj z njim posega v 20 zakonov, med drugim tudi v Zakon o zdravstveni dejavnosti, in sicer tako, da se dodatno znižuje kriterije za nosilce zdravstvene dejavnosti pri koncesionarjih, saj je predlagana ukinitev zahtevanih delovnih izkušenj v celoti. Opozorjeno je bilo, da je z zakonom med drugim predvidena uvedba socialne kapice, kar predstavlja nesprejemljiv poseg v solidarnostni sistem javnih socialnih zavarovanj, ki dodatno slabi pokojninsko in zdravstveno blagajno ter razbremenjuje najbogatejše.

KSJS je 22.3.2021 v izjavi za javnost obsodila vladno stopnjevanje pritiskov na institucionalno avtonomijo STA in poskus zamenjave njenega vodstva in Vlado RS ponovno pozvala, da naj spoštuje zakonodajo in takoj zagotovi sredstva za nemoteno delovanje STA ter spoštuje njeno institucionalno avtonomijo ter uredniško neodvisnost.

Na aprilski seji je predsedstvo KSJS sprejelo stališča glede Načrta za okrevanje in odpornost, v katerih je poleg protesta nad vladnim načinom vključevanja socialnih partnerjev v njegovo oblikovanje predstavila tudi pričakovanja KSJS: da bo vlada zagotovila sredstva in pripravila ukrepe za odpravo ali vsaj omilitev stisk, ki so se ljudem nakopičile zaradi epidemije Covid-19; da bo vlada spoštovala zaveze glede potrebe po usklajenosti rešitev med vlado in socialnimi partnerji na ključnih področjih, kjer se je zavezala k reformam; da bo vlada redno in transparentno poročala socialnim partnerjem o uresničevanju NOO in izvedbi postopkov za porabo sredstev iz NOO; da bo vlada javno objavila celoten NOO, finančni načrt in časovnico njegovega uresničevanja.

Predsedstvo KSJS je na izredni seji, dne 12.5.2021, sklenilo, da KSJS, skupaj z ostalimi sindikalnimi centralami, zaradi vladnega sistematičnega kršenja Pravil delovanja ESS, prekinja sodelovanje v ESS. Poleg tega je predsedstvo sprejelo sklep, da bo KSJS v okviru kampanje za obstanek Slovenske tiskovne agencije - Za obSTAnek prispevala donacijo v višini 500 evrov. Na izredni seji, dne 19.5.2021, pa je predsedstvo KSJS sprejelo odločitev, da se bo KSJS udeležila protestnega shoda, ki ga 28. maja 2021 organizira Protestniško gibanje za podporo demokraciji, pravni državi in socialnemu dialogu. Dogovorjeno je bilo, da se za udeležence protesta pripravi skupen transparent in naročijo majice. Predsedstvo KSJS je na izredni seji, ki je bila 21.6. in se nadaljevala 22.6.2021, sprejelo odločitev, da se bo vodstvo KSJS udeležilo tudi protestnega shoda, ki bo v organizaciji Protestniškega gibanja potekal 25. 06. 2021, saj se neprimeren odnos vladajoče politike do demokracije, vladavine prava in socialnega dialoga, kar je bil razlog za sodelovanje KSJS na množičnem protestu 28.5., ni v ničemer spremenil.

Na septembrski seji se je predsedstvo KSJS seznanilo s potekom sestanka pri predsedniku Pahorju, ki je sklical sestanek s ciljem, da bi bila na njem sprejeta načelna ugotovitev, da so vsi socialni partnerji za obnovitev socialnega dialoga na ESS. Predstavniki petih sindikalnih central so na sestanku uveljavili svojo zahtevo, da je treba pred obnovitvijo socialnega dialoga na ESS skleniti pisni dogovor in dogovorjeno je bilo, da bo predlog dogovora pripravila sindikalne stran. Predsedstvo je podprlo tudi vsebino sindikalnega predloga Dogovora o obuditvi socialnega dialoga ter sklenilo, da se Vladi RS skupaj s predlogom Dogovora posreduje tudi poziv, da naj se opredeli do novele Zakona o lekarniški dejavnosti in pri tem upošteva soglasno odločitev ESS, da nasprotuje omenjenemu predlogu zakona.

KSJS je na mednarodnem posvetu, dne 10.9.2021, ob zaključku štiriletnega projekta KSJS »Skupaj nad izzive trga dela«, obravnavala tudi razmere v obeh nacionalnih javnih medijih in pripravila skupni poziv Vladi RS, da naj preneha s svojo samovoljo in z denarjem, ki ga v državno blagajno prispevamo vsi, plača opravljeno javno službo STA in zagotovi ustrezno financiranje RTV Slovenija.

Predsedstvo KSJS je na oktobrski seji sprejelo sklep, da KSJS kot nesprejemljivega zavrača vladni Odlok o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2, ki zaposlenim v organih državne uprave, nalaga obveznost izpolnjevanja le pogoja prebolevnosti ali cepljenja. Ob tem je predsedstvo izpostavilo, da je Ustavno sodišče že večkrat ugotovilo, da vladno omejevanje človekovih pravic z odloki ni v skladu z Ustavo RS in da je poseg v človekove pravice mogoč le z zakonom.

KSJS je 24.11.2021 v izjavi za javnost podprla zahteve kolektiva informativnega programa TV Slovenija v prizadevanjih za ohranitev javnega servisa, profesionalnih standardov in kakovostnega informativnega programa ter pozvala članice in člane programskega sveta RTV Slovenija, da predlog PPN22 zavrnejo, še posebej, ker v predlagani obliki v ničemer ne naslavlja ključnih problemov, ki jih vodstvo RTV Slovenija največkrat izpostavlja: padec gledanosti programov ter finančno stisko ustanove.

KSJS je 06.12.2021 v izjavi za javnost, ki so jo sopodpisale tudi ostale sindikalne centrale, obsodila ravnanje vodstva slovenske policije, ki si je z zlorabo opozorila pred odpovedjo delovnega razmerja skušalo podrediti delovanje policijskih sindikatov. V izjavi je bilo poudarjeno, da sindikalne centrale poskus discipliniranja policijskih sindikatov razumemo kot napad na sindikalno svobodo vseh sindikatov v državi, vseh sindikalnih predstavnikov, ne glede na dejavnost znotraj katere delujejo in da bomo svobodo sindikalnega delovanja, predvsem pa pravico, da sindikalni predstavniki opozarjajo na težave in nepravilnosti ter kršitve pravic zaposlenih, skupaj tudi branili. Policistkam in policistom, vsem drugim zaposlenim v policiji, predsednikoma PSS in SPS smo sindikalne centrale izrazile solidarnost, direktorja policije pa smo pozvale, da naj grožnje z odpovedjo delovnega razmerja predsednikoma sindikatov takoj umakne.

Predsedstvo KSJS je na decembrski seji potrdilo stališča KSJS k Predlogu zakona o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic COVID-19 – PKP10 ter sklenilo, da bo KSJS z izjavo za javnost opozorila na nesprejemljive določbe navedenega zakona in napovedala, da bo v primeru njihovega sprejema vložila zahtevo za oceno njihove ustavnosti.

 

4.     Organizacijski vidik in sodelovanje z drugimi sindikalnimi organizacijami

KSJS ob koncu mandata 2018 – 2022 sodi med dve največji in najbolje organizirani sindikalni konfederaciji oziroma centrali v Sloveniji. Članstvo v sindikatih KSJS ob koncu mandata presega 71 tisoč članov. Sindikati, člani KSJS, so, z manjšimi izjemami, ohranili število članov in obdržali organizacijsko strukturo, ki so jo zgradili v preteklih letih.

Tekom mandatnega obdobja se je spreminjala sestava predsedstva KSJS. V maju leta 2018 je postala članica predsedstva KSJS Slavica Mencingar, nova predsednica SDZNS, ki je zamenjala dotedanjo članico predsedstva Jelko Mlakar. V juniju leta 2019 je namesto Zvonka Vukadinoviča postala članica predsedstva Irena Ilešič Čujovič, nova predsednica SZSVS. V januarju 2020 je postal član predsedstva KSJS Rok Cvetko, nov predsednik PSS, ki je zamenjal dotedanjega člana predsedstva Radivoja Uroševiča. Z včlanitvijo Sindikata novinarjev Slovenije (SNS), 11. februarja 2021, se je KSJS dodatno okrepila in razširila področje svojega delovanja, članica predsedstva pa je postala še predsednica SNS Alenka Potočnik.

Funkcijo podpredsednice KSJS je od junija 2019 naprej opravljala predsednica SZSVS Irena Ilešič Čujovič, decembra 2020 pa je bil generalnemu sekretarju KSJS Bojanu Hribarju potrjen nov 4-letni mandat.

Na KSJS je bila za čas trajanja projekta, od decembra 2017 do konca septembra 2021, zaposlena koordinatorka projektov Maruška Željeznov Seničar, ki je bila v celoti financirana iz sredstev projekta, z zaposlitvijo strokovne sodelavke za pravne zadeve Martine Vuk, s 1. januarjem 2021, pa se je KSJS trajno kadrovsko okrepila.

 

4.1.           Koordinacija sindikalnih central

V mandatnem obdobju 2018 – 2022 se je skupno 51-krat sestala tako imenovana koordinacija sindikalnih central, članic ESS. Na skupnih sestankih so predstavniki sindikalnih central usklajevali stališča in aktivnosti v zvezi z aktualnimi vprašanji povezanimi z urejanjem ekonomskega in socialnega položaja zaposlenih tako v zasebnem kot javne sektorju.

Koordinacija sindikalnih central se je med drugim sestala tudi z Velimirjem Boletom z EIPF – glede predloga ZNDS, trikrat se je sestala s predstavniki stranke Levica, večkrat pa tudi s predstavniki delodajalskih organizacij. Organizirala je tudi šest skupnih novinarskih konferenc.

Sodelovanje sindikalnih central se je iz leta v leto krepilo, zlasti pri usklajevanju stališč v zvezi: z vladnimi predlogi PKP; s pripravo zahteve za ustavno presojo 21. in 22. člena PKP7; s pogajanji o davčnem paketu; z obstrukcijo ESS; z aktivnostmi v zvezi z naknadnim zakonodajnim referendumom o ZNDS; ter z obuditvijo socialnega dialoga na ESS. Sestankov koordinacije sindikalnih central sta se redno udeleževala predsednik in generalni sekretar KSJS, občasno pa tudi podpredsednica KSJS in strokovna sodelavka KSJS za pravne zadeve.

 

4.2.           Zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini v uporabi ZSS

V letih 2018 – 2022 so sindikalne centrale, med njimi KSJS kot naslednice premoženja ZSS uspele prodati še nekaj nepremičnega premoženja, ki so ga pridobile na podlagi Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini v uporabi Zveze sindikatov Slovenije. Posamične prodaje in prihodki iz naslova nepremičnin so podrobno opisani v vsakokratnem letnem poročilu KSJS. Odprodaja nepremičnin pa še ni v celoti zaključena, ker nekaterih ni bilo mogoče prodati po sprejemljivi ceni. Tako je KSJS v letu 2022 še vedno solastnica Sindikalnega izobraževalnega centra v Radovljici, ki je od septembra 2010 zaprt, vendar ga sindikalnim centralam, kljub kar nekaj poskusom, še ni uspelo prodati.

KSJS je od 24.7.2007 lastnica poslovnih prostorov v Domu sindikatov, na Dalmatinovi 4, v Ljubljani. Za vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo je bila v letu 2018 na Okrajno sodišče Ljubljana posredovana skupna vloga etažnih lastnikov Doma sindikatov (ZSSS, DH, SZSVS in KSJS). Odločbo o vpisu etažne lastnine KSJS v zemljiško knjigo je Okrajno sodišče Ljubljana izdalo decembra 2019. KSJS je del poslovnih prostorov v Domu sindikatov tudi v letih 2018 – 2022 oddajala v najem.

KSJS je imela v letih 2018-2022 z neprodanimi nepremičninami vrsto stroškov, kot so: plačila vzdrževanja, stroški upravljanja, stroški odvetniških storitev, stroški provizij posrednikom ter plačilo davka od najemnin, za prostore, ki jih je oddajala v najem.

Sredstva pridobljena od prodaje nepremičnin, katerih solastnik je bila KSJS, kakor tudi stroški nepremičnin, se vodijo na računu kot sredstva posebnega nepremičninskega sklada KSJS.

 

4.3.           Sodelovanje v projektih

KSJS je konec septembra 2021 uspešno zaključila izvajanje štiriletnega projekta za socialne partnerje »Skupaj nad izzive trga dela«, ki ga je pridobila v mesecu decembru 2017 na javnem razpisu MDDSZ za sofinanciranje projektov socialnih partnerjev. Projekt je bil delno sofinanciran s strani Evropske unije, iz Evropskega socialnega sklada. Cilji projekta so bili: višja usposobljenost zaposlenih pri socialnih partnerjih s področij trga dela, vseživljenjskega učenja in zagotavljanja pravne varnosti aktivnega prebivalstva; pridobitev relevantnih podatkov za oblikovanje javnih politik pomembnih za trg dela; višja usposobljenost socialnih partnerjev za vodenje učinkovitega socialnega dialoga na državni, panožni ter evropski ravni; okrepljena vloga socialnih partnerjev pri obveščanju, usposabljanju in ozaveščanju članov sindikatov, zaposlenih, brezposelnih, delodajalcev in odločevalcev politike. Za doseganje navedenih ciljev je bilo v okviru projekta izvedenih 364 ur usposabljanj za zaposlene pri socialnih partnerjih, 8 študij, 15 regionalnih posvetov, 3 mednarodni dogodki in 2 študijska obiska v tujini.

 

4.4.           Sodelovanje na dogodkih v organizaciji Vlade RS, ESS, EESO in EK

Predstavniki KSJS so v obdobju 2018 – 2022 sodelovali na različnih dogodkih, ki jih je organizirala Vlada RS, Ekonomsko-socialni svet, Evropski ekonomsko-socialni odbor in Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji. KSJS je med drugim sodelovala na: rednih letnih sestankih sindikalnih predstavnikov z misijo Mednarodnega denarnega sklada; pogovorih s predstavniki OECD; delavnici MDDSZ in Evropske komisije o najboljših praksah na področju dodatnega pokojninskega zavarovanja; predstavitvi študije OECD o preoblikovanju obdavčitve dela; posvetu DS »Pomanjkanje kompetenc na trgu dela v Republiki Sloveniji; srečanju s predstavniki EK ob predstavitvi Poročila o državi – Slovenija 2019; srečanju socialnih partnerjev z direktorjem generalnega direktorata EK za ekonomske in finančne zadeve; predstavitvi Priporočil EK Sloveniji za reformno ukrepanje v letu 2019 in 2020; predstavitvi poročila EK o zdravstvenem stanju EU; posvetu o javnem šolstvu; srečanju s predstavniki EK – Program EKP za obdobje 2021 – 2027; mednarodni konferenci »Nagrajevanje delovne uspešnosti v javnem sektorju«; posvetu o Nacionalnem programu izobraževanja odraslih; predstavitvi projekta MDDSZ in ZPIZ Moje delo - Moja pokojnina; spletni konferenci Evropske komisije in UMAR-ja »Ekonomska in družbena preobrazba Slovenije v času četrte industrijske revolucije; javni razpravi EESO Izzivi dela na daljavo (07.01.2021); posvetu ministra Cigler Kralja s socialnimi partnerji o minimalni plači (19.01.2021); seminarju v okviru projekta ARTUS – CEE: (Ne)vidni razcep med Vzhodom in Zahodom – stališča sindikatov o evropeizaciji socialnih standardov (28.1.2021); seji odbora DZ za delo (3.11.2021) – obnovitev socialnega dialoga; mednarodni konferenci: Kakovostno delo za kakovostno življenje, v okviru SLO pred. EU (7.10.2021); mednarodni konferenci (OECD, Observatorij za inovacije JS, SLO pred. EU): V prihodnost usmerjeni javni sektor (18. in 19.10.2021); seji Odbora DZ za zdravje (20.11.2021) - Zakon o dolgotrajni oskrbi; posvetu ministra Cigler Kralja s socialnimi partnerji (24.11.2021) – dvig minimalne plače s 1.1.2022; sestanku socialnih partnerjev s predstavniki Evropske komisije (2.12.2021) – ocena Načrta za okrevanje in odpornost (NOO); seji Komisije DS za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide (9.12.2021) – PKP10; posvetu z Reinhardtom Felkejem, direktorjem generalnega direktorata Evropske komisije za ekonomske in finančne zadeve (9.12.2021) – posvetovanje o ekonomskem upravljanju EU in fiskalnem okvirju za članice EU pri odpravljanju gospodarskih in socialnih posledic pandemije Covid-19.

KSJS je v tem mandatnem obdobju sodelovala tudi v dveh mednarodnih raziskavah, in sicer na temo socialnega partnerstva v EU, v izvedbi Evropske komisije (17.1.2019) in na temo vpetosti socialnih partnerjev v oblikovanje in sprejemanje nacionalnih politik in reform na področju zaposlovanja, sociale in ekonomije, v okviru priporočil Evropske komisije (CSR) in Nacionalnega Reformnega programa (NRP) 2019–2020 v kontekstu Evropskega semestra, v izvedbi EUROFOUND (29.8.2019).

 

4.5.           Obveščanje članov in javnosti

KSJS je o svojem delovanju, sprejetih stališčih, sklepih in odločitvah redno obveščala sindikate, člane KSJS, preko sporočil medijem in z objavo vseh pomembnejših informacij o delovanju konfederacije in njenih temeljnih dokumentov na spletni strani pa je skrbela tudi za obveščanje javnosti. KSJS in njeni člani so večkrat izrazili solidarnost z zahtevami drugih sindikalnih zvez in konfederacij ter podprli stavkajoče.

 

Zaključek

Poročilo podaja pregled in oceno številnih aktivnosti, ki so potekale v štiriletnem delovanju Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije. Poročilo sledi programu dela KSJS za obdobje 2018 – 2022 ter operativnim načrtom dela za posamezno leto. Podrobneje je mogoče vsebino dela KSJS razbrati tudi iz letnih poročil o delu za leta 2018, 2019, 2020 in 2021 ter iz številnih stališč, sporočil, izjav, predlogov in sklepov, ki so bili v tem času poslani članom KSJS ali javno objavljeni.

Med pomembnejšimi programskimi usmeritvami KSJS, ki v obdobju med 5. in 6. kongresom niso bile realizirane, je potrebno izpostaviti spremembe Zakona o reprezentativnosti sindikatov - veljavni zakon vodi v vse večje drobljenje in nepovezanost sindikatov in spremembe zastarelega Zakona o stavki, zato so bile zaveze za njihovo realizacijo prenesene tudi v nove programske usmeritve KSJS.

 

Bojan Hribar,

generalni sekretar KSJS

 

Opomba: Poročilo o delovanju Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije med 5. in 6. kongresom je bilo sprejeto na 6. kongresu KSJS, 7. 4. 2022, v Ljubljani.