Ob podpisu dokumentov za uveljavitev plačne reforme v javnem sektorju
1. Splošni okvir
Spoštovani predsednik vlade, kolegice in kolegi, gospe in gospodje,
po dveh letih pogajanj se, tako kot številni med vami, sprašujem, ali smo dosegli cilje, ki smo si jih zadali? Kaj se mora zgoditi, da bomo lahko rekli, da je bila prenova plačnega sistema smiselna in učinkovita? Odgovor ni tako zahteven, a ga vnaprej ni mogoče dati, treba bo še počakati.
Vendar pa vemo, kaj se mora zgoditi, da bi prenova plačnega sistema upravičila svoj smisel:
- če bo zajezila ali v celoti ustavila odhajanje zaposlenih iz javnega sektorja, tako tehničnega kot strokovnega osebja,
- če bo javni sektor privlačen za mlade strokovnjake in strokovnjakinje, ki jih javne storitve nujno potrebujejo,
- če bo prispevala k boljši kakovosti javnih storitev, za katere je v principu značilno, da imajo državljani in državljanke enak dostop do javnega zdravstva, javnega izobraževanja, kulturnih dobrin, socialnih storitev in storitev, ki zagotavljajo splošno varnost. To bi pomenilo, da je prenova prispevala k ustavno formulirani opredelitvi, da je Slovenija socialna država.
To, da so javni uslužbenci in uslužbenke vsaj relativno zadovoljni z vrednotenjem njihovega dela, je nujni pogoj za ohranjanje kakovostnih javnih storitev, ki so ta trenutek v krizi; če izpostavim le najbolj očitni krizi v zdravstvu in v šolstvu.
Če se bo pokazalo, da prenova plačnega sistema v tej smeri ne daje rezultatov, bo treba, da bi ohranjali kakovostne javne storitve, hitro sprejemati dodatne ukrepe.
2. Izboljšave
Naj izpostavim dva velika dosežka prenove plačnega sistema:
a. Osnovna plača vsakega javnega uslužbenca bo najmanj v višini minimalne plače. To je dosežek, ki sicer ni poceni, saj bo neposredno ali posredno vezal nase pomemben del stroška prenove. Da bi res povsem razumeli razsežnost te spremembe: danes več kot 27.000 javnih uslužbencev in uslužbenk prejema osnovno plačo, ki je nižja od minimalne.
b. Vsakoletna obvezna uskladitev plačne lestvice z inflacijo. To bo v veliki meri zagotavljalo ohranjanje realne vrednosti plač.
3. Utrditev in obnovitev socialnega dialoga
Vsi tu navzoči veste, da smo predstavniki zaposlenih realno vplivali na končni rezultat pogajanj in da je bila tudi vlada pripravljena prehoditi dolgo pot od svojih izhodišč, ki jih je podala pred dvema letoma. Veste, da smo potrdili, da v Sloveniji prakticiramo participativno demokracijo, ki jo predpostavljajo ustanovni dokumenti Evropske unije, in da to pred menjavo oblasti ni bilo več samoumevno. To je pomembno. Besneli smo drug na drugega, se tudi zmerjali, a hkrati drug drugemu priznavali, da smo partnerji, ki se zavedajo svoje odgovornosti in imajo voljo stvar pripeljati do konca. Sam sem sodeloval pri številnih pogajanjih in ta so bila po kompleksnosti, po obsegu zagotovo najbolj zahtevna.
4. Zahvala našim in drugi strani
Zahvala gre vsem sindikatom, ki ste aktivno sodelovali in vendarle ostali za isto mizo, vladnim pogajalcem in pogajalkam, da vas niso izdali živci, čeprav ste bili nekajkrat na robu, in predvsem našim strokovnim sodelavkam in sodelavcem na sindikalni in vladni strani, ki ste v zadnjih tednih klecali pod bremeni nalog. Prav količina, zahtevnost in odgovornost tega dela kaže, da so sodbe o tem, da se v javnem sektorju nič ne dela, zgolj predsodek, ki je v funkciji krnjenja ugleda javnih storitev. Morda je pri tem najpomembnejše priznanje ministra za finance, ki je izdal, da je imel kot gospodarstvenik povsem negativno predstavo, ki jo je bil zdaj prisiljen radikalno spremeniti.
Branimir Štrukelj,
predsednik KSJS