V Konfederaciji sindikatov javnega sektorja (KSJS) spremljamo medijske objave, v katerih se ponavljajo pozivi delodajalskih organizacij po znižanju višine oziroma zamiku začetka obračunavanja prispevka za dolgotrajno oskrbo. Z velikim začudenjem pa smo prebrali odziv visokih vladnih predstavnikov, da so se o tem pripravljeni pogovarjati in iskati "rešitve". Vse to se dogaja zgolj dvostransko, sindikati smo iz teh pogovorov izključeni – sindikati smo iz teh pogovorov izključeni, kar je nesprejemljivo in v popolnem nasprotju z načeli socialnega partnerstva.

Zavarovanje za dolgotrajno oskrbo je nova oblika socialnega zavarovanja, ki bo zagotovila oskrbo za tiste (zlasti starejše), ki ne morejo več v celoti skrbeti zase. Če se prispevka ne začne vplačevati s 1. 7. 2025, kot je zakonsko določeno, bodo ogrožene pravice tistih, ki so najbolj potrebni pomoči, na kar v KSJS ne bomo pristali.

Spomniti je treba, da smo sindikalne centrale, vlada in delodajalske organizacije tripartitno uskladile in podpisale dogovor ob uskladitvi pokojninske reforme, v katerem je določeno, da so kakršne koli spremembe prispevkov v socialna zavarovanja možne le s soglasjem vseh treh strani.

Zato pozivamo predsednika Vlade RS, da skliče sestanek s socialnimi partnerji, na katerem bomo ponovno odprli tudi vprašanje višine prispevnih stopenj za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in zahtevali dvig prispevne stopnje delodajalca. Nedopustno je, da so pri pogajanjih o pokojninski reformi delodajalci in vlada zavrnili izenačitev prispevnih stopenj delavca in delodajalca, zdaj pa želijo samovoljno posegati v prispevek za dolgotrajno oskrbo.

Ne bomo dovolili siromašenja socialnih blagajn zaradi razbremenitve delodajalcev, saj bo to pomenilo znižanje ali neuresničevanje pravic delavk in delavcev ter celotnega prebivalstva. Odločanje o tem brez sindikalne strani bi pomenilo korak nazaj v doseženi ravni socialnega dialoga.

 

Branimir Štrukelj,

predsednik KSJS