Reprezentativne sindikalne centrale nad bojkotom delovanja Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) s strani delodajalskih organizacij nismo presenečene. Več kot jasno pa je, da so očitki o proceduralnih kršitvah Pravil o delovanju ESS zgolj priročen izgovor, v resnici pa gre za nasprotovanje vsebini – uvedbi zimskega regresa. Vsebinsko nestrinjanje pa nebi smelo biti razlog za blokado delovanja ESS, saj bi tako ravnanje vseh onemogočilo njegovo delovanje. In blokado delovanja ESS razumemo tudi kot poskus preprečitve izplačil zimskega regresa že v letošnjem letu. Spomnimo, da so bile spremembe Pravil o delovanju ESS dopolnjene z načinom razreševanja domnevnih kršitev le-teh prav z namenom, da se socialni dialog ne prekine. Prekinitev sodelovanja delodajalcev pri delu ESS oziroma njihovo selektivno sodelovanje le pri točkah, za katere so zainteresirani, čemur smo priča že dlje časa, še preden se izčrpajo dogovorjeni mehanizmi razreševanja sporov, tako po našem dejansko predstavljajo kršitev Pravil o delovanju ESS.

V zvezi z zatrjevanimi domnevnimi kršitvami Pravil o delovanju ESS, ki se nanašajo na Zakon o zimskem regresu, sindikati poudarjamo, da smo se o njegovi vsebini želeli pogovarjati in usklajevati, vendar so delodajalske organizacije tripartitno vsebinsko razpravo o tem vztrajno zavračale. Aktivno so ji namreč nasprotovale in blokirale vse poskuse usklajevanj in pogajanj o uvedbi t.i. božičnice. Popolnoma enako, kot so tudi vsakokrat do zdaj nasprotovale sprejemu in vsakršnim spremembam Zakona o minimalni plači ter dvigom minimalne plače, ki niso bili zgolj na ravni zakonskega minimuma. Trditi, da je torej na tej točki prišlo do kršitve Pravil o delovanju ESS, ker dialoga o Zakonu o zimskem regresu ni bilo, je po našem mnenju popolnoma skregano z dejstvi. Naj ob tem spomnimo, da delodajalske organizacije v preteklosti niti slučajno niso bile tako načelne, ostre in kritične do kršitev socialnega dialoga, kadar so šle rešitve v njihovo korist. Zato je blokado delovanja ESS oziroma odločitev o selektivnem pristopu potrebno gledati tudi v luči poskusa preprečitve dviga minimalne plače s 1. 1. 2026. In sindikalna stran na tovrstne poskuse nikakor ne pristaja.

Sindikalne centrale soglasno podpiramo zakonsko ureditev, ki se nanaša na uvedbo zimskega regresa kot nove trajne pravice delavk in delavcev in pričakujemo, da bo tudi sprejeta in uveljavljena. O vključitvi normiranih s.p.-jev v isti zakon, kot ureja zimski regres, pa nismo bili seznanjeni, niti se o tem nismo usklajevali. Možnost razprave in usklajevanj pa nam je s vsakokratnim odhodom ali neudeležbo na seji ESS odvzela delodajalska stran. Zato smo vztrajali na izvedbi današnje seje ESS in na njej pričakovali pojasnila vlade, poleg tega pa menimo, da je pred ESS-jem še kar nekaj pomembnih vsebin, ki bi jih moral obravnavati. Blokada dela ESS s strani delodajalcev tako tudi sindikatom onemogoča možnost zastopanja stališč zaposlenih v okviru tega organa, na kar ne pristajamo. Sprašujemo se tudi, ali sedanje ravnanje delodajalskih organizacij pomeni, da bodo enako ravnale vsakič, ko se ne bodo strinjale s predlaganimi vsebinami, ki naj jih obravnava Ekonomsko-socialni svet? Tovrstna dejanja lahko imenujemo tudi izsiljevanje. Zato upamo, da se bodo glave čim prej ohladile in da bo prevladalo spoznanje, da je delovanje ESS v interesu vseh strani in bo le-ta brez blokad in ob upoštevanju Pravil o delovanju ESS lahko normalno nadaljeval z delom. Vsekakor pa sindikalna stran pričakuje, da se bo socialni dialog nadaljeval, če ne drugače pa med Vlado RS in sindikati.

 

Andrej Zorko, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije

Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije

Jakob Počivavšek, predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije PERGAM

Evelin Tožbar, predsednica KNSS – Neodvisnost

Zdenko Lorber, predsednik SZS Alternativa

Damjan Volf, predsednik Konfederacija sindikatov 90 Slovenije

Matic Kastelec, predsednik ZDSS Solidarnost