V Konfederaciji sindikatov javnega sektorja (KSJS) (in naš predsednik Branimir Štrukelj kot prvopodpisani po pobudo za razpis refernenduma) smo v imenu 6 sindikalnih central vložili zahtevo za presojo ustavnosti Sklepa DZ o nedopustnosti referenduma.

US RS nam je pritrdilo in dopustilo zakonodajni referendum. Zlasti pomembne so naslednje tri točke iz odločbe US RS:

» 59. Veljavna zakonska ureditev omogoča zgolj izvedbo referenduma o celotnem besedilu zakona,[35] zato bi ugotovitev ustavne skladnosti Sklepa pomenila, da bi bil referendum izključen tudi glede več vsebin, ki po svoji pravni naravi ne spadajo med ustavno določene izjeme. Dopustitev referenduma pa bi pomenila, da bi bil referendum dopuščen tudi o delu ZIURS, ki bi moral biti v skladu z drugo oziroma četrto alinejo drugega odstavka 90. člena Ustave izvzet iz referendumskega odločanja. Do takšnega položaja je prišlo zaradi uporabe t. i. omnibus tehnike zakonodajnega odločanja. Ustavno sodišče ponovno opozarja, da mora biti spreminjanje večjega števila zakonov, ki urejajo različna pravna področja, z enim zakonom (t. i. omnibus tehnika) zaradi zahteve po preglednosti, jasnosti in razumljivosti zakonske ureditve oziroma varstva pravnega reda nasploh izjema, ki mora biti v vsakem posameznem primeru posebej utemeljena (istovrstnost rešitev, neločljiva medsebojna povezanost itd.). Čeprav izbira načina noveliranja zakonske ureditve sama po sebi ni predmet ustavnega urejanja in načeloma spada v polje proste presoje zakonodajalca, pa to ne velja absolutno. Ustavnopravno upoštevna bi lahko postala v primeru, če bi bila zaradi nje kršena kakšna ustavna določba, zlasti načelo jasnosti in pomenske določljivosti ter načelo pravne varnosti, ki izhajata iz načela pravne države (2. člen Ustave).[36] Poleg tega pa bi bila takšna zakonodajna tehnika lahko ustavnopravno sporna, če bi bilo zaradi njene uporabe ogroženo uresničevanje ustavne pravice do referenduma o vsebinah, ki ne spadajo med ustavno določene izjeme iz drugega odstavka 90. člena Ustave. V skladu z 21. členom ZRLI mora Ustavno sodišče zagotoviti učinkovito ustavnosodno varstvo tudi pred izvrševanjem zakonodajne pristojnosti, ki bi onemogočila uresničevanje ustavne pravice do referenduma. Ustavno sodišče je v odločbi št. U-II-2/09 z dne 9. 11. 2009 (Uradni list RS, št. 91/09, in OdlUS XVIII, 50, 7. točka obrazložitve) že poudarilo, da ne bo dopustilo zlorabe ali izigravanja zakonodajne pristojnosti, ki bi izničilo pravico do referenduma.

60. V obravnavanem primeru je bil zakonodajalec na neustreznost t. i. omnibus zakonodajne tehnike z vidika ustavne pravice do referenduma opozorjen tako v Mnenju o Predlogu zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS), druga obravnava, EPA 15-X, št. 002-01/26-6/29 z dne 6. 5. 2026 kot tudi v Mnenju o Predlogu sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS, EPA 15-X), št. 002-01/26-6/77 z dne 26. 5. 2026. Glede na navedeno bi lahko pravočasno, tj. pred sprejetjem ZIURS, vsebino, ki je predmet urejanja z ZIURS in ne sme biti predmet odločanja na referendumu, ločeno umestil v poseben predlog zakona, druge vsebine pa ob upoštevanju načel jasnosti in pomenske določljivosti ter pravne varnosti v drug(e) predlog(e) zakona(ov). Na ta način bi zagotovil spoštovanje ustavne pravice do referenduma po eni strani in izvzetje vsebin iz druge in četrte alineje drugega odstavka 90. člena Ustave iz referendumskega odločanja po drugi strani. Gre za nomotehnično relativno enostavno opravilo, ki od zakonodajalca ne zahteva nesorazmerno velikega napora in časa.

61. Zakonodajalec je v obravnavanem primeru ravnal drugače in v ZIURS vključil tako vsebine, ki ne morejo biti predmet referendumskega odločanja, kot tudi vsebine, o katerih referendum je dopusten. Pri slednjem gre za vsebine, ki po obsegu niso neznatne in nekatere po vsebini pomenijo urejanje pomembnih vprašanj na področjih, ki niso povezana z davčno zakonodajo ali odpravo ugotovljene protiustavnosti (določbe ZIURS, ki posegajo v ZDR-1, ZPIZ-2, ZZVZZ). Državni zbor je s sprejetjem Sklepa ogrozil uresničevanje ustavne pravice do referenduma.«

Naj poudarimo, da smo sindikati želeli usklajevanje zakona v okviru Ekonomsko-socialnega sveta, a predlagatelji za to »niso imeli mandata«. Izrecno poudarjamo, da nikoli nismo nasprotovali nižjim cenam hrane in energentom, tako kot tudi nikoli nismo nasprotovali višjim plačam. A zakon žal ne zagotavlja višjih plač nikomur, razen 1% tistih, ki imajo plačo višjo od 7500 eur bruto. Prav tako zakon ne zagotavlja nižjih cen hrane, določa pa nižji DDV na osnovna živila in energente, zato smo sindikalne centrale v skupnem stališču, pred sprejemom zakona v DZ RS, pozvale poslanke in poslance k naslednjemu:

»Glede na navedeno pozivamo poslanke in poslance, da o ZIURS izvedejo posvetovalni referendum, na katerem se bodo imeli ljudje možnost izreči, ali je ta zakon res »za ljudi«, sicer pa naj se iz zakona črtajo vsebine, ki se ne nanašajo na znižanje DDV za osnovna živila in energente, vnesejo ustrezne varovalke, ki bodo zagotovile nižje cene omenjenih dobrin za kupce oziroma odjemalce, zagotovijo ustrezne nadomestne vire, s katerimi bo nadomeščen davčni izpad, vse ostale vsebine pa naj usklajujejo in uskladijo v okviru socialnega dialoga in šele nato vključijo v konkretne zakonske predloge.«

Odziva na predlog nismo prejeli, celo na sejo matičnega odbora DZ RS nismo bili vabljeni.

Rok za zbiranje 40.000 overjenih podpisov za razpis referenduma bo potekal med 1. septembrom in 5. oktobrom. Podpis bo mogoče oddati elektronsko – preko e-uprave – ali fizično na vsaki upravni enoti v poslovnem času.

Pridružite se nam!