Proti demontaži javnega sektorja in odpuščanju javnih uslužbencev

4. KONGRES KSJS

Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije ugotavlja, da se je v obdobju gospodarske in finančne krize povečal pritisk vlade in predstavnikov gospodarstva na javni sektor. Neglede na številne posege in varčevalne ukrepe v javni sektor smo v Sloveniji v tem času uspeli ohraniti kakovostne javne storitve in relativno visok družbeni standard, tudi po zaslugi večje učinkovitosti zaposlenih v javnem sektorju. Nadaljnji posegi vlade z intervencijskimi zakoni za zmanjševanje mase plač za javne uslužbence in zmanjševanje sredstev proračuna za programe javnih zavodov in državno upravo brez dvoma vodijo v zmanjševanje števila javnih uslužbencev in tako nižanje obsega in kakovosti javnih storitev. Na drugi strani se v javnem sektorju zapirajo zaposlitvene možnosti za mlade in veča število brezposelnih, ki potrebujejo socialno podporo države. Tak razvoj vodi v socialni dumping in ne bo prispeval k zdravi gospodarski rasti, ki bi državo Slovenijo potegnila iz krize. Konfederacija sindikatov javnega sektorja (KSJS) zato poziva vlado in predstavnike gospodarstva kot socialne partnerje k razumni in uravnoteženi politiki gospodarskega in družbenega razvoja in predlaga v sprejem resolucijo

PROTI DEMONTAŽI JAVNEGA SEKTORJA IN ODPUŠČANJU JAVNIH USLUŽBENCEV

1. KSJS poudarja, da javne storitve na področju vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, zdravstva in socialnega varstva in kulture sodijo med temeljne dobrine socialne države, ki morajo biti v enaki meri dostopne vsem državljankam in državljanom. Uspešno delovanje pravne države ni mogoče brez učinkovite državne uprave, policije in sodstva. KSJS se zaveda, da je tudi v javnem sektorju in državni upravi potreben dialog o optimizaciji in racionalizaciji poslovnih procesov s ciljem enake dostopnosti in odzivnosti javnega sektorja, ni pa za linearno zmanjševanje plač javnih uslužbencev in ukinjanje delovnih mest.

2. Javni sektor ter javni in državni uslužbenci s svojim delom prispevajo k družbenemu proizvodu države Slovenije. Zato javnega sektorja ni mogoče razumeti le kot strošek, ki zgolj obremenjuje gospodarstvo. Soglašamo, da se v posameznih delih javnega sektorja pojavljajo anomalije, ki jih je treba odpraviti. Vlada naj opravi analizo delovanja posameznih segmentov javnega sektorja in glede na ugotovljene pomanjkljivosti predlaga zakonske spremembe, ki bodo v javni sektor prinašale kakovost in stabilnost ter prispevale k uravnoteženemu razvoju.

3. KSJS se zavzema za ohranitev socialne države, ki vsem državljanom zagotavlja socialno varnost in enako možnost zadovoljevanja življenjskih potreb. Potrebne storitve zdravstva in socialnega varstva morajo biti dostopne vsem uporabnikom in jih mora zagotavljati javni sistem. KSJS podpira prizadevanja za pregleden, finančno vzdržen, kakovosten in učinkovit sistem javnega zdravstva, ki naj temelji na evropskih vrednotah pravičnosti, solidarnosti in enakosti za vse ljudi. Zavzema se za sprejem kadrovskih in delovnih standardov, sprejem jasnih meril in kriterijev za podeljevanje koncesij, regulacijo države oziroma ministrstva za zdravje. Nasprotuje zmanjševanju pravic bolnikov iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in terja namensko in racionalno porabo zbranih sredstev za zdravstvo ter ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Zavzema se za jasno razmejitev javnega in zasebnega izvajanja zdravstvene dejavnosti, in nasprotuje komercializaciji in privatizaciji javnega zdravstvenega sistema.

4. Ohraniti in utrditi je treba javen izobraževalni sistem od predšolske vzgoje do univerze. KSJS nasprotuje poskusom, da bi varčevali na račun kakovosti in enake dostopnosti izobraževanja ali bremena izobraževanja prenašali na prebivalstvo. Ob izpolnitvi teh pogojev ne nasprotuje spremembam v poklicnem izobraževanju in v visokem šolstvu. KSJS pa je proti ukinjanju javnih izobraževalnih zavodov vseh primerih, ko ti zagotavljajo pokrivanje temeljnih potreb prebivalcev in proti uvajanju oz. širjenju plačljivih vpisnih mest v visokem šolstvu, da bi na ta način rešili finančno zagato javnih visokošolskih zavodov.

5. KSJS podpira ureditev statusa zaposlenih v policiji v skladu z dogovorjenimi ukrepi v stavkovnih sporazumih iz let 2010, 2012 in 2013. Modernizirati oziroma prilagoditi je treba sistem obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja za uslužbence, ki delajo na delovnih mestih, kjer se je pokojninska doba štela s povečanjem, izključno v socialnem dialogu, s ciljem vzpostaviti vzdržen sistem poklicnega upokojevanja.

6. KSJS nasprotuje nenehnemu slabšanju ekonomskega položaja javnih uslužbenk in javnih uslužbencev in posegom vlade v proračunska sredstva za javni sektor, ki pomenijo zniževanje mase za plače in zmanjševanje števila javnih uslužbencev, tudi v primerih, kjer so preseženi vsi standardi za opravljanje storitev. KSJS terja sprejem mednarodno primerljivih standardov storitev in število potrebnih kadrov, ki ne bo pod povprečjem dejavnosti v EU. Posegi vlade ne morejo potekati mimo zaposlenih in brez socialnega dialoga s sindikati.

7. Plačna razmerja in sistem plač naj se tudi v prihodnje urejajo s kolektivnimi pogodbami, ki jih za dejavnost ali poklic sklepajo vlada in reprezentativni sindikati. KSJS podpira spremembe Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, s katerimi se omogoča sklenitev Kolektivne pogodbe za javni sektor le preko zvez in konfederacij reprezentativnih sindikatov in zahteva spremembe Zakona o reprezentativnosti sindikatov. Sedanji sistem pogajanj o plačah postaja neobvladljiv in ne omogoča sklenitve sprejemljivih sporazumov in dogovorov v interesu večine javnih uslužbencev.

8. KSJS meni, da je dovolj kaznovanja zaposlenih v javnem sektorju z nižanjem plač, negativno delovno uspešnostjo, ukinjanjem in zniževanjem dodatkov in zamrznitvijo napredovanj.
V plačnem sitemu javnih uslužbencev je treba vzpostaviti elemente, ki pomenijo motivacijo in stimulacijo za delo. Dovolj je tudi nenehnih groženj z ugotavljanjem presežkov in odpuščanjem javnih uslužbencev. Za nadaljnji razvoj javnega sektorja je nesprejemljiva tudi skorajda popolna blokada zaposlovanja mladih.

9. Sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja je treba dopolniti predvsem z uveljavitvijo obveznega poklicnega zavarovanja in ukrepi za izgradnjo dodatnega pokojninskega zavarovanja javnih uslužbencev. KSJS podpira oblikovanje sklada dodatnega poklicnega zavarovanja. KSJS zahteva, da vlada kot delodajalec postopoma vrne premijo dodatnega pokojninskega zavarovanja na prejšnjo višino in v upravljanju Modre zavarovalnice ohrani sindikate kot zastopnike zavarovancev.

10. Socialni dialog med sindikati, delodajalci in vlado mora ostati glavni princip za urejanje temeljnih ekonomskih in družbenih odnosov in način usklajevanja interesov med socialnimi partnerji. Konfederacija javnega sektorja terja spoštovanje načel socialnega dialoga, zato v Ekonomsko socialnem svetu RS vidi mesto iskanja skupnih rešitev in konsenza za izvajanje gospodarske in socialne politike vlade. Konfederacija bo skrbela, da se v Ekonomsko socialnem svetu bolj poglobljeno obravnavajo vprašanja javnega sektorja ter ukrepi vlade na tem področju.


V Ljubljani, 8. april 2014

Branimir Štrukelj
predsednik KSJS Slovenije



Sklep: To resolucijo je sprejel 4. kongres KSJS Slovenije, 8.4.2014 v Ljubljani.
Konfederacija sindikatov javnega sektorja - Izvedba: Insist d.o.o.