Poročilo o delovanju KSJS v letu 2018

Uvod

Delovanje Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) v letu 2018 je temeljilo na načrtu dela KSJS za letu 2018, ki ga je sprejelo predsedstvo KSJS na 28. redni seji, 26. 2. 2018. Podlaga za aktivnosti so bile predvsem naloge in aktivnosti iz programa KSJS za mandatno obdobje 2018 – 2022, sprejetega na 5. kongresu KSJS.

Aktivnosti organov KSJS so obsegale sodelovanje sindikatov v odločanju na državni ravni, predvsem v okviru Ekonomsko-socialnega sveta, odborov DZ in v okviru Državnega sveta RS. Predstavniki KSJS so aktivno sodelovali še v delovnih skupinah vlade in ministrstev, organih socialnega zavarovanja in delovnih skupinah, ki jih je imenoval ESS. Predstavniki KSJS so aktivno delovali v organih Modre zavarovalnice in prispevali k upravljanju dodatnega pokojninskega zavarovanja javnih uslužbencev.

V letu 2018 je bilo delovanje KSJS v največji meri osredotočeno na vodenje pogajanj o dvigu plač in odpravi anomalij pri uvrščanju delovnih mest in nazivov v plačne razrede ter o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leto 2018, na podlagi Dogovora o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju iz decembra 2016. Pogajanja so se začela konec januarja 2018 in so potekala deloma na centralni ravni deloma pa na štirih ločenih pogajalskih skupinah, ki so bile oblikovane po napovedi stavk posameznih sindikatov oz. njihovih skupin (SVIZ, KSO, PSS in SPS, SZSVS in SDZNS). Stavkovne zahteve in razloge za ločena pogajanja ter potek stavkovnih aktivnosti in protestnih shodov, ki so jih napovedali za 12., 13. in 14. februarja 2018, so sindikati, člani KSJS, predstavili 6.2.2018, na novinarski konferenci KSJS.
Pogajanja v ločenih pogajalskih skupinah so bila marca 2018 že zelo blizu dogovora (z izjemo pogajalske skupine PSS in SPS), vendar do uspešnega zaključka pogajanj ni prišlo, ker je predsednik vlade 14.3.2018 odstopil in napovedal predčasne volitve ter na ta način povzročil, da je vlada lahko vodila le še tekoče posle. Predsedstvo KSJS je ocenilo, da je za zamik pogajanj v predvolilno obdobje odgovorna vladna stran, ki je s pogajanji ves čas zavlačevala. Sprejeta je bila odločitev, da se novi vladi takoj po njenem konstituiranju posreduje zahteva po nadaljevanju pogajanj o razrešitvi stavkovnih zahtev ter da se formira koordinacija stavkovnih odborov KSJS, v kateri lahko poleg sindikatov, ki so napovedali stavko, sodelujejo tudi ostali sindikati KSJS. Predsedstvo je poleg tega potrdilo stavkovne zahteve sindikatov KSJS in sklenilo, da bodo pogajanja o stavkovnih zahtevah, ki so skupne vsem sindikatom, potekala na centralni ravni, o stavkovnih zahtevah, ki so predmet posameznih kolektivnih pogodb dejavnosti ali poklica, pa na ločenih pogajanjih.
Sindikati KSJS so takoj po nastopu nove vlade, dne 13.9.2018, obnovili stavkovne zahteve ter zahtevali nadaljevanje pogajanj. Po predhodnem srečanju z novim ministrom za javno upravo in po formiranju vladne pogajalske skupine so se pogajanja po dobrem mesecu pričela in intenzivno potekala vse do začetka decembra, ko so bili na podlagi predhodno usklajenih stavkovnih sporazumov, ki so jih SVIZ, SZSVS in SDZNS ter KSO uskladili z vladno stranjo, dne 3.12.2018, s strani Vlade RS in sindikatov KSJS (razen PSS in SDP) ter večine ostalih sindikatov javnega sektorja podpisani Dogovor o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju in aneksi h KPJS, KPND in KP posameznih dejavnosti oz. poklicev.

Eden ključnih dogodkov za KSJS v letu 2018 je bil njen 5. kongres, na katerem je 162 delegatk in delegatov sprejelo poročilo o delovanju v preteklem mandatnem obdobju, spremembe in dopolnitve statuta, program za prihodnje štiriletno obdobje, izvolilo predsednika in potrdilo vprašanja, ki jih je KSJS pred državnozborskimi volitvami naslovila na politične stranke.
Kandidat za predsednika KSJS za prihodnji štiriletni mandat je bil Branimir Štrukelj, glavni tajnik SVIZ, ki je že doslej uspešno vodil konfederacijo in pomembno prispeval k njeni prepoznavnosti v javnosti. Tudi tokrat je prejel večinsko zaupanje delegatov in bo vodil konfederacijo še prihodnji mandat. KSJS je doslej pod njegovim vodstvom utrdila svoj položaj v socialnem dialogu v Sloveniji in v pogojih ekonomske in finančne krize odločilno prispevala k ohranitvi pravic javnih uslužbencev.

Med aktivnostmi, ki so bile močno v ospredju KSJS in sindikatov, članov KSJS so bile tudi obravnave delovnih gradiv, osnutkov in predlogov zakonov, s katerimi je Vlada nameravala uvesti spremembe v javni sektor ali širše posegati v delovnopravni in socialni položaj zaposlenih. Posebne pozornosti so bile v KSJS deležne predlagane spremembe Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in Zakona o minimalni plači.

KSJS je v letu 2018 nadaljevala z izvajanjem štiriletnega projekta »Skupaj nad izzive trga dela« (od 11.12.2017 do 30.9.2021), ki ga je pridobila s prijavo na javni razpis MDDSZEM za sofinanciranje projektov socialnih partnerjev. Cilji projekta so: krepitev usposobljenosti zaposlenih pri socialnih partnerjih s področij trga dela, vseživljenjskega učenja in zagotavljanja pravne varnosti aktivnega prebivalstva; pridobitev relevantnih podatkov za oblikovanje javnih politik pomembnih za trg dela; višja usposobljenost socialnih partnerjev za vodenje učinkovitega socialnega dialoga na državni, panožni ter evropski ravni; okrepljena vloga socialnih partnerjev pri obveščanju, usposabljanju in ozaveščanju članov sindikatov, zaposlenih, brezposelnih, delodajalcev in odločevalcev politike.

KSJS je tudi v letu 2018 sodelovala v postopku lastninjenja po Zakonu o lastninjenju nepremičnin v lasti nekdanje ZSS, ki še ni bil v celoti zaključen, nadaljevale pa so se tudi aktivnosti za prodajo nekaterih nepremičnin, katerih solastnik je KSJS.

Predsedstvo KSJS se je v letu 2018 sestalo na devetih sejah (8 rednih, 1 izredna), imelo pa je tudi eno dopisno sejo. Na eni seji se je sestal Odbor za nadzor finančno-materialnega poslovanja, ki je obravnaval Poročilo o delu in pregledal Poročilo o finančno-materialnem poslovanju KSJS. Na eni seji se je sestala tudi Statutarna komisija KSJS, ki je obravnavala učinkovanje Statuta KSJS v obdobju med 4. in 5. kongresom. Predsedstvo je o aktivnostih obveščalo članstvo in javnost na spletni strani KSJS, s sporočili za javnost in na novinarskih konferencah.


Poročilo je pripravljeno po naslednjih programskih sklopih:


1. Delo organov KSJS - sodelovanje v odločanju na državni ravni

Ekonomsko-socialni svet RS (ESS) se je v letu 2018 sestal na 7 rednih sejah (od 309. do 315. seje) in 1 izredni seji. Na sejah ESS in njegovih delovnih skupin sta redno sodelovala predstavnika Branimir Štrukelj, kot član in Bojan Hribar kot namestnik člana ter posredovala stališča predsedstva do posameznih vprašanj. Na drugi strani sta organe KSJS in sindikatov članov KSJS seznanjala s stališči socialnih partnerjev oz. s sklepi ESS. Sej ESS so se ob obravnavi tem, ki so bile pomembne za članstvo posameznega sindikata, člana KSJS, kot gosti udeleževali tudi predstavniki posameznih sindikatov. Glede na vpliv, ki so ga imeli nastopi predstavnikov KSJS na oblikovanje stališč ESS, je utemeljena ugotovitev, da je imela KSJS v ESS pomembno vlogo in pustila trajen pečat.
Na januarski seji se je ESS seznanil s postopkom in načinom priprave dokumentov Evropskega semestra 2018. Predsednik KSJS je izrazil zadovoljstvo nad pozivom Ministrstva za finance drugim resorjem glede vključitve socialnih partnerjev v usklajevanje NRP in predlagal, da se precizneje definira način usklajevanja resorjev s socialnimi partnerji. ESS je opravil tudi posvetovanje o znesku uskladitve minimalne plače za leto 2018. Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, je uvodoma predstavila predlog uskladitve minimalne plače z veljavnostjo za mesec januar 2018 v višini 4,7%. Kot podlago za predlog uskladitve je navedla ključne kazalnike, in sicer: v letu 2017 je bila rast cen življenjskih potrebščin 1,7%, rast plač 2,3%, rast zaposlenih 2,8% in gospodarska rast 4,7%. Sindikalna stran se je strinjala z utemeljitvijo in argumenti ministrice ter poudarila, da usklajevanje minimalne plače izhaja iz preteklih podatkov, kar pomeni nekakšen poračun zneskov za preteklost. Problem so tudi nizke povprečne plače in definicija minimalne plače, ki je ni mogoče umestiti v primerjave z državami EU. Pri nas so dodatki še vedno sestavni del minimalne plače, kar ni praksa v drugih državah. Sindikalna stran je predlagala dvig minimalne plače na 850 evrov ter izrazila interes za pogajanja o novem plačnem modelu v zasebnem sektorju, do česar je delodajalska stran zadržana. Delodajalska stran se s z argumentacijo ministrice ni strinjala ter je predlagala uskladitev minimalne plače le za stopnjo inflacije, v višini 1,7 %. Dogovorjeno je bilo, da se bosta delodajalska in sindikalna stran poskusili do 23. 1. 2018 uskladiti glede enotnega predlog višine minimalne plače, z veljavnostjo za mesec januar 2018, ter da oblikuje delovno telo za pripravo sprememb Zakona o minimalni plači.
ESS se je seznanil tudi s predlogom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva in predlogom Resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018-2028 in ju podprl.

Na februarski seji se je ESS seznanil s svežnjem dokumentov evropskega semestra. Vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji je na seji predstavil: Letni pregled rasti za leto 2018, Poročilo o mehanizmu opozarjanja za leto 2018, Priporočilo za evrsko območje za leto 2018, Osnutek skupnega poročila o zaposlovanju za leto 2018 in Mnenje Komisije o proračunskem načrtu Slovenije.

Na izredni seji (5. marca) se je ESS seznanil s prvim osnutkom Nacionalnega reformnega programa 2018. Generalni sekretar KSJS je pozdravil navedbe v dokumentu, da se bo v študiji OECD glede zniževanja davčnih obremenitev dela analiziralo vse ključne elemente, predlagani ukrepi pa bodo zagotavljali vzdržnost vseh javnofinančnih blagajn in ohranitev dosežene ravni socialne varnosti. Pri točki Plačni in uslužbenski sistem v javnem sektorju pa je zahteval črtanje besedila, da bo »kakršnokoli povečevanje plač v javnem sektorju v okviru skladnosti gibanja plač z gibanjem produktivnosti, tako na ravni celotne ekonomije kot tudi po posameznih sektorjih, s čimer bi hkrati zagotovili, da rast plač v javnem sektorju ne bi pomembneje odstopala od rasti plač v zasebnem sektorju.« Poudaril je, da je spreminjanje že dogovorjenega sproščanja preostalih ukrepov na področju stroškov dela v javnem sektorju predmet socialnega dialoga, zato ni sprejemljivo prejudiciranje rezultatov pogajalskega procesa.

Na marčni seji je ESS obravnaval drugi osnutek Nacionalnega reformnega programa. Generalni sekretar KSJS je v razpravi opozoril, da države članice OECD namenjeno za izobraževanje od primarne do terciarne ravni v povprečju 5,2% BDP, v Sloveniji pa 4,6% BDP. Poudaril je, da so bile pri točki "Plačni in uslužbenski sistem v javnem sektorju" le delno upoštevane pripombe KSJS. V dokumentu je še vedno navedeno, da bo potrebno uvesti sistemske spremembe na način odprave avtomatizmov pri določanju plač, čemur KSJS odločno nasprotuje, saj se ne strinja z razlago, ki jo s tem v zvezi navaja Ministrstvo za javno upravo. ESS se je seznanil tudi z izhodišči za udeležbo tristranske delegacije Republike Slovenije na 107. rednem zasedanju Mednarodne konference dela in na prihodnjo vlado naslovil poziv, da naj nemudoma pristopi k pripravi ustreznega predpisa, na podlagi katerega bo prenehala veljavnost določb Zakona o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov, ki se nanaša na delo na področju negospodarskih dejavnosti.

Na aprilski seji je ESS obravnaval osnutek Programa stabilnosti 2018. Generalni sekretar KSJS je v razpravi opozoril, da bo nova vlada soočena z resnimi izzivi, saj bo sindikalna stran vztrajala pri sprejetih dogovorih in zavezah, ne glede na interpretacijo vlade glede prekinjenih pogajanj. V nadaljevanju seje se je ESS seznanil s poročilom o nadaljnjih aktivnostih na področju digitalne pismenosti v Republiki Sloveniji in Slovenski digitalni koaliciji ter poročilom pogajalske skupine za obravnavo predloga Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-1).

Na oktobrski seji, prvi po imenovanju nove vlade, je ESS obravnaval pričakovanja socialnih partnerjev v mandatu 2018-2022. Predsednik KSJS je izrazil pričakovanje, da javni sektor ne bo obravnavan v negativnem kontekstu, kot breme tako gospodarstva kot na splošno. Poudaril je, da se je potrebno pri prihodnjih usmeritvah zgledovati po državah z največjim prispevkom javnega sektorja v BDP. Izpostavil je podatek o javni porabi v Sloveniji, ki znaša 36,9 % BDP, kar je 3 % manj od evropskega povprečja in 10 % manj od Francije, Belgije in skandinavskih držav. Upoštevaje evropsko povprečje bi bilo manevrskega prostora za 1,2 mrd evrov. Izpostavil je področje plač, ki so po njegovih ocenah slabe tako v javnem kot zasebnem sektorju, na račun katerih se izkazujejo dobički podjetij ter presežki v državnem proračunu. Izrazil je pričakovanje, da se bo področje plač izboljšalo glede na ugodne gospodarske kazalce, dobičke podjetij ter proračunski presežek. V nadaljevanju seje se je ESS seznanili s predlogom Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu in s Predlogom Načrta za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja za leto 2019.

Na novembrski seji je ESS obravnaval Poročilo o delu Inšpektorata Republike Slovenije za delo za leto 2017, Letno poročilo o izvajanju ukrepov države na trgu dela za leto 2017 in Poročilo o dejavnostih in učinkih preprečevanja dela in zaposlovanja na črno za leto 2017. ESS se je seznanil tudi s Predlogom zakona o spremembah Zakona o minimalni plači. Predlog zakona, ki ga je ob podpori koalicijskih poslancev v zakonodajni postopek vložila Stranka Levica, je predstavila ministrica za delo. Izpostavila je, da predlog zakona predvideva: določitev zneska bruto minimalne plače v letu 2019 na 886,63 EUR in v letu 2020 na 940,58 EUR; izločitev dodatkov določenih z zakonom, drugimi predpisi ter kolektivnimi pogodbami iz zneska minimalne plače; določitev formule po kateri mora minimalna plača znašati vsaj 120 % minimalnih življenjskih stroškov, izračunanih v skladu s socialno zakonodajo, najmanj vsakih šest let. Po oceni ministrice predlagan zakon v pretežni meri zasleduje strokovne cilje na področju minimalne plače. Izločitev dodatkov na vezavo minimalnih življenjskih stroškov vzpostavlja smiselno razmerje med dohodki delovno aktivnih in delovno neaktivnih. Dvig minimalne plače je po njenem mnenju smiseln in potreben tudi zaradi nedavnega dviga osnovnega minimalnega dohodka posameznikom z vidika ohranjanja razmerij oziroma simulacije za zmanjševanja pasti neaktivnosti. Ne glede na navedeno ministrica ocenjuje, da je trenutno predlagano razmerje po katerem minimalna plača ne sme biti nižja od 120 % minimalnih življenjskih stroškov, določeno arbitrarno in bi morala biti predmet nadaljnje razprave. Sindikalna stran se je s predlogom Zakona o spremembah zakona o minimalni plači v celoti strinjala in ga podprla, delodajalska stran pa se z njim ni strinjala ter izrazila stališče, da predlagani zakon zavira bipartitni socialni dialog na vseh panožnih kolektivnih pogodbah. V nadaljevanju seje je ESS sprejel Poročilo Strokovnega odbora za delo in socialne zadeve za obravnavo predloga Pravilnika o spremembah Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu ter naložil MDDSZEM, da izvede študijo zdravstvenega stanja delavcev, ki so bili v Sloveniji izpostavljeni kremenovem prahu na delovnem mestu. ESS je sprejel tudi Poročilo Strokovnega odbora za delo in socialne zadeve za obravnavo Predloga Načrta za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja za leto 2019 ter se seznanil s časovnim okvirjem sprejemanja dokumentov Evropskega semestra.

Na decembrski seji je ESS opravil vsebinsko razpravo o Predlogu zakona o spremembah Zakona o minimalni plači. Sindikalna stran je predlagan zakon ponovno v celoti podprla, delodajalska stran pa zavrnila. Generalni sekretar KSJS se je vladni strani zahvalil za korektno predstavitev postopka in okoliščin, v zvezi s predlaganim zakonom. Poudaril je, da razume interesno nasprotovanje delodajalske strani, da pa je minimalna plača zakonska kategorija, zato je odziv delodajalske strani, glede ogroženosti socialnega dialoga, pretiran. Opozoril je, da se sindikati že leta zavzemajo, da se iz minimalne plače izločijo dodatki, ki povzročajo anomalije plačnega sistema tako v zasebnem kot javnem sektorju. ESS se je seznanil tudi s predlogom Akcijskega načrta za izvajanje Resolucije o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu, s Poročilom o nadaljevanju aktivnosti glede digitalne pismenosti v RS ter s Predlogom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov RS za leti 2018 in 2019, ob katerem je poudaril nujnost ureditve sistemskega financiranja socialnega dialoga.

V letu 2018 je KSJS prejemala vabila za sodelovanje na sejah odbora Državnega zbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino ter v posameznih primerih tudi Odbora za gospodarstvo in Odbora za finance in monetarno politiko. Sej odborov DZ so se udeleževali predsednik KSJS in predstavniki posameznih sindikatov, članov KSJS, ki so o razpravah in predlogih odborov DZ obveščali predsedstvo.
KSJS je bila v letu 2018 zastopana tudi v delu Državnega sveta RS, v katerega je bil v 23.11.2017 ponovno izvoljen Branimir Štrukelj, predsednik KSJS, ki je o sklepih DS občasno poročal na sejah predsedstva KSJS.


2. Sistem plač in Kolektivna pogodba za javni sektor

Pogajanja o odpravi anomalij pri vrednotenju delovnih mest in nazivov ter o sproščanju preostalih varčevalnih ukrepov so se konec leta 2017 znašla v pat poziciji, saj se sindikalni pogajalski skupini nista uspeli poenotili o skupnem predlogu in nadaljnjem poteku pogajanj pri vrednotenju delovnih mest v plačni skupini J in orientacijskih delovnih mest nad 26. plačnim razredom. Pogajalska skupina KSJS se je v skladu z določili Dogovora o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju zavzemala, da se najprej odpravijo anomalije pri vrednotenju DM nad 26. PR, v nadaljevanju pa pogajanja o odpravi anomalij, ki so posledica dviga zdravniških plač. Druga sindikalna pogajalska skupina pa je vztrajala, da se je treba pogajati o odpravi anomalij nad 26. PR in anomalij na podlagi primerjave z zdravniškimi delovnimi mesti hkrati. Pogajalski skupini sindikatov sta imeli različne poglede tudi glede samega načina pogajanj. Medtem ko je pogajalska skupina KSJS sodila, da se morajo o odpravi anomalij po posameznih plačnih skupinah pogajati za to pristojni socialni partnerji, podpisniki posameznih kolektivnih pogodb, pa je druga pogajalska skupina vztrajala, da morajo vsa pogajanja potekati na centralni ravni.
Sredi decembra 2017 je Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) med svojim članstvom izpeljal izrekanje o stavki. Za stavko, napovedano za 14. februarja 2018, je glasovalo preko 37.000 zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. Druga pogajalska skupina se je na izglasovano stavko SVIZ odzvala z napovedjo stavke več sindikatov 24.1.2018. Ne dolgo zatem so sledile še napovedi stavk Policijskega sindikata Slovenije (PSS) in Sindikata policistov Slovenije (SPS) ter nato še Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije (SZSVS) in Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije (SDZNS).
Na seji pogajalske komisije, dne 18.12.2017, je prišlo do prekinitve pogajanj. Dogovorjeno je bilo, da se bodo tako posamezni sindikati javnega sektorja kot Vlada do 12.1.2018 opredelili glede podpisa Aneksa št. 12 h KPJS, s katerim bi se odpravile anomalije pri orientacijskih delovnih mestih nad 26. PR, kar bi bila polaga za sklenitev že parafiranih sedmih (od enajstih) aneksov h kolektivnim pogodbam dejavnosti.
Ker je 19.1.2018 Aneks št. 12 h KPJS podpisalo le 9 sindikatov, od tega 5 iz KSJS, ni bil dosežen kvorum, potreben za njegovo uveljavitev, MJU pa je lahko zgolj ugotovilo, da so pogajanja o odpravi anomalij na DM nad 26. PR s tem zaključena.

Konec januarja so se začela pogajanja za razrešitev stavkovnih zahtev sindikatov, ki so napovedali stavko, in sicer ločeno v štirih pogajalskih skupinah.

Na novinarski konferenci KSJS (6.2.2018) so sindikati, člani KSJS, predstavili stavkovne zahteve in razloge za ločena pogajanja ter potek stavkovnih aktivnosti in protestnih shodov, ki so jih napovedali za 12., 13. in 14. februarja 2018.

PSS in SPS sta začela stavko in organizirala protestni shod pred sedežem vlade 12.2.2018, protestni shodi in stavke SZSVS in SDZNS so bili izvedeni po posameznih zdravstvenih in socialnih zavodih 13.2.2018, SVIZ pa je organiziral stavko in najštevilčnejši protestni shod (z več kot 20.000 udeleženci) 14.2.2018 na Kongresnem trgu v Ljubljani.

Na ločenih pogajanjih, ki so potekala med vladno pogajalsko skupino in posameznimi stavkovnimi odbori, je vladna stran sindikalnim stavkovnim odborom ponudila vsebinski paket za razrešitev stavkovnih zahtev, katerega finančni učinek je znašal 306 mio evrov, pri čemer pa naj bi bil ta učinek v celoti realiziran postopno, in sicer v treh letih. Navedeni paket je poleg splošnega povišanja plačnih razredov delovnih mest in nazivov v vseh plačnih skupinah (razen pri funkcionarjih, direktorjih in zdravnikih) vključeval tudi podaljšanje ukrepa, ki se nanaša na izplačevanje delovne uspešnosti še v leto 2019 (neizplačevanje redne delovne uspešnosti in omejeno izplačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela) ter trajen zamik pravice do napredovanja na 1. december tekočega leta. Pogajanja v ločenih pogajalskih skupinah so bila marca 2018 že zelo blizu dogovora (z izjemo pogajalske skupine PSS in SPS), vendar do uspešnega zaključka pogajanj ni prišlo, ker je predsednik vlade 14.3.2018 odstopil in napovedal predčasne volitve ter na ta način povzročil, da je vlada lahko vodila le še tekoče posle.

Predsedstvo KSJS se je na izredni seji 16.3.2018 seznanilo s potekom ločenih pogajanj sindikatov KSJS ter podprlo njihove stavkovne zahteve. Ob tem je ocenilo, da je za zamik pogajanj v predvolilno obdobje odgovorna vladna stran, ki je s pogajanji ves čas zavlačevala. Ker je odstop predsednika vlade onemogočil, da bi prišlo na pogajanjih, ki so bila tik pred zaključkom (razen v primeru PSS in SPS), do sklenitve sporazumov o razrešitvi stavkovnih zahtev, je predsedstvo KSJS sklenilo, da bodo stavkovne zahteve sindikatov KSJS naslovljene na novo vlado.

Predsedstvo KSJS je na seji 18.6.2018 sprejelo sklepe v zvezi z nadaljevanjem pogajanj o reševanju stavkovnih zahtev, in sicer:
1. Po konstituiranju nove vlade se ji takoj posreduje zahteva po nadaljevanju pogajanj o razrešitvi stavkovnih zahtev.
2. Glede na predhodno sprejet sklep predsedstva KSJS o medsebojni podpori stavkovnih zahtev sindikatov KSJS se konkretizirajo vse stavkovne zahteve, ki jih podpirajo sindikati KSJS.
3. O stavkovnih zahtevah, ki so skupne vsem sindikatom, potekajo pogajanja na centralni ravni, o ločenih stavkovnih zahtevah, ki so predmet posameznih kolektivnih pogodb dejavnosti ali poklica, pa na ločenih pogajanjih.
4. Formira se koordinacija stavkovnih odborov KSJS, v kateri lahko poleg sindikatov, ki so napovedali stavko, sodelujejo tudi ostali sindikati KSJS.
5. Koordinacija stavkovnih odborov KSJS bo skušala poenotiti stališča glede nadaljevanja pogajanj o stavkovnih zahtevah z drugo sindikalno skupino.

Na pobudo Predsedstva KSJS se je koordinacija stavkovnih odborov KSJS 5.7.2018 sestala z drugo sindikalno skupino, in sicer z namenom, da bi medsebojno čim bolj uskladili delovanje. Na sestanku obeh sindikalnih strani je prišlo do načelnega dogovora, da se novi vladi, takoj po njenem konstituiranju, posreduje zahteva za nadaljevanje pogajanj, in sicer na točki, kjer so bila prekinjena.

Predsedstvo KSJS je na seji 12.9.2018 sklenilo, da se stavkovne zahteve sindikatov KSJS dopolnijo z dodatno zahtevo, ki se glasi: »Takoj se pristopi k reševanju problematike kadrovskega primanjkljaja na področju intenzivne terapije in drugih zahtevnih področjih v zdravstveni negi ter na policijskih postajah in v zaporih, na enak način kot pri vojakih.« Dogovorjeno je bilo tudi, da se bodo člani stavkovnega odbora KSJS medsebojno obveščali o posameznih aktivnostih povezanih z reševanjem stavkovnih zahtev, ter da se drugi sindikalni skupini posreduje pobuda za skupni sestanek predstavnikov obeh koordinacij stavkovnih odborov oz. pogajalskih skupin (KSJS in SJS), v ožji sestavi, na katerem bi skušali oblikovati skupno pogajalsko platformo, ki bo v največji možni meri temeljila na skupnih interesih.

Sindikati KSJS so takoj po nastopu nove vlade, dne 13.9.2018 obnovili stavkovne zahteve ter zahtevali nadaljevanje pogajanj.

Nova vlada je sprejela zavezo o nadaljevanju pogajanj in po enem mesecu imenovala svojo pogajalsko skupino ter sprejela pogajalska izhodišča za pogajanja za razrešitev stavkovnih zahtev.

Na sestanku koordinacij stavkovnih odborov KSJS in SJS v ožji sestavi (21.9.2018) je druga sindikalna skupina vztrajala na linearnih dvigih plačnih razredov v vseh plačnih skupinah, in sicer neodvisno od že doseženih povečanj ter da morajo vsa pogajanja potekati na centralni ravni, zato ni prišlo do oblikovanja skupne sindikalne pogajalske platforme.

Sledilo je obdobje intenzivnih pogajanj v štirih ločenih pogajalskih skupinah. V tem času se je trikrat sestala tudi centralna pogajalska skupina (26.10.2018, 30.10.2018 in 21.11.2018), dvakrat pa se je sestala delovna skupina za eskalacijo (5. in 14.11.2018). Dvakrat se je sestala tudi Koordinacija stavkovnih odborov KSJS (15. in 29.11.2018) in poenotila stališča glede uveljavljanja skupnih stavkovnih zahtev sindikatov KSJS.

Na podlagi predhodno usklajenih stavkovnih sporazumov, ki so jih SVIZ, SZSVS in SDZNS ter KSO uskladili z vladno stranjo, je bil 3.12.2018 s strani Vlade RS in sindikatov KSJS (razen PSS in SDP) ter večine ostalih sindikatov javnega sektorja podpisan Dogovor o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju; pristojni sindikati pa so z vlado podpisali tudi stavkovne sporazume in anekse h KPJS, KPND in KP posameznih dejavnosti oz. poklicev. Navedeni dokumenti so bili objavljeni v Uradnem listu RS, št. 80/2018, z dne 7.12.2018.


Ključni elementi Dogovora o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju so bili:
1. Pasovni dvigi plač: zaposleni na delovnih mestih do vključno 26. PR so pridobili en plačni razred (uveljavitev s 1.1.2019); zaposleni na delovnih mestih nad 26. PR so pridobili dva plačna razreda; (drugi plačni razred povišanja se uveljavi s 1.11.2019); zaposleni na delovnih mestih, za katera se zahteva doktorat, magisterij, specializacija, so pridobili tri plačne razrede (tretji plačni razred povišanja se uveljavi s 1.9.2020). Iz splošnih dvigov so bili izvzeti zdravniki, funkcionarji, direktorji in ravnatelji.
2. Dvig dodatkov: dodatek za nočno delo se je povečal na 40 odstotkov; dodatek za nedeljsko delo se je povečal na 90 odstotkov; dodatek za delo na praznik se je povečal na 120 odstotkov; dodatek za deljen delovni čas se je povečal na 15 odstotkov in se obračunava pri vseh urah ne več le pri popoldanskih; dodatek za delo v neenakomerno razporejenem delovnem času pripada poleg dodatka za šesti in sedmi dan tudi za vsak nadaljnji zaporedni delovni dan; črtan je bil 23-odstotni prag za pridobitev pravice do dodatka za delo z dementnimi.
3. Dodatni dvigi plač za posamezna delovna mesta: en plačni razred so dobili srednja medicinska sestra in diplomirana medicinska sestra v intenzivni terapiji III, diplomirana babica v porodnem bloku - intenzivna III, diplomirana babica v neonatalnem oddelku; en plačni razred dobijo učitelji, ki opravljajo delo razrednika.
4. Širitev kariernega razpona: učitelji svetniki in učitelji svetovalci bodo lahko v karieri dosegli en plačni razred več kot doslej; enako velja za zaposlene v kulturi in sociali, kjer imajo primerljivo urejeno karierno napredovanje (uveljavitev s 1.9.2020).
5. Regres: višji regres za zaposlene z minimalno ali nižjo plačo v letu 2018; poračun 208 evrov bruto se izplača decembra.
6. Jubilejne nagrade in odpravnine: poleg jubilejne nagrade za 30 let se uvaja tudi jubilejna nagrada za 40 let v enaki višini; ob upokojitvi pripada javnim uslužbencem odpravnina v višini treh povprečnih plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji oziroma v višini treh zadnjih njihovih plač, če je to zanje ugodneje.
7. Zaveza o pričetku usklajevanja predloga ZSPJS in ZJU: pričnejo se usklajevanja predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju ter Zakona o javnih uslužbencih, ki ga bo vladna stran takoj po uveljavitvi aneksov h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev posredovala sindikalni strani; o temeljnih vprašanjih s področja uslužbenske zakonodaje (ZJU) in sistema plač v javnem sektorju (ZSPJS) bo potrebno soglasje reprezentativnih sindikatov javnega sektorja in vlade; v letu 2019 se pripravi pregled sistemov napredovanj v plačne razrede in nazive in nasploh sistemov kariernega napredovanja ter ugotovijo morebitne neupravičene razlike med dejavnostmi in znotraj dejavnosti.
8. Zaveza o pričetku pogajanj o normativnih delih KP: v roku 90 dni od sklenitve tega dogovora se pričnejo pogajanja o normativnih delih kolektivnih pogodb dejavnosti, ki normativnega dela ne vsebujejo, z namenom, da se pogajanja zaključijo do 30. septembra 2019.

Predsedstvo je na seji 14.12.2018 sprejelo ugotovitveni sklep, da se je strateška usmeritev KSJS, da pogajanja o stavkovnih zahtevah, ki so skupne vsem sindikatom, potekajo na centralni ravni, o ločenih stavkovnih zahtevah, ki so predmet posameznih kolektivnih pogodb dejavnosti ali poklica, pa na ločenih pogajanjih, izkazala za pravilno in je dala dobre rezultate.


3. Pogoji dela, socialna varnost, enake možnosti za vse in dodatno pokojninsko zavarovanje

KSJS je upoštevaje svoje programske usmeritve tudi v letu 2018 namenjala posebno pozornost spremljanju spoštovanja delovnopravne zakonodaje, izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja, urejanja kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja javnih uslužbencev ter predlaganim spremembam zdravstvene zakonodaje.

KSJS je tudi v letu 2018 sodelovala v pogajalski skupini ESS za obravnavo predloga Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-1). Dne 8.1.2018 sta se 8. sestanka pogajalske skupine poleg sindikalne strani udeležila tudi predstavnika GZS, preostale reprezentativne delodajalske organizacije pa so ga bojkotirale. Na sestanku je Ministrstvo za zdravje predstavilo predlog ZZVZZ-1, ki je nastal po zaključeni javni razpravi. Pri tem so bili izpostavljeni cilji ZZVZZ-1: univerzalnost zdravstvenega zavarovanja, obseg pravic se ne manjša, ohranja in povečuje se dostopnost do zdravstvenih storitev kot tudi finančnih virov, odpravlja se nepravične razlike med samimi zavarovanci, odpravlja se doplačila in dopolnilno zdravstveno zavarovanje, vzpostavlja se sistem poklicnih bolezni, opredeljuje se večja vloga ZZZS kot aktivnega kupca. Dne 15. 1. 2018 so se 9. sestanka pogajalske skupine udeležili tako predstavniki sindikalne strani kot predstavniki delodajalskih organizacij. V razpravi je Ministrstvo za zdravje pojasnilo katere pripombe in predlogi predstavnikov reprezentativnih sindikalnih organizacij na predlog ZZVZZ-1 iz javne razprave so bili upoštevani v posodobljenem besedilu ZZVZZ-1 in na kakšen način oziroma niso bili upoštevani in zakaj ne. Pogajanja so bila osredotočena predvsem na nekatera še odprta vprašanja glede ZZVZZ-1, in sicer: institut zadržanja pravic (57. člen), nižanje višine denarnega nadomestila za čas zadržanosti od dela zaradi bolezni na 60% osnove pri odsotnosti zaradi bolezni nad 12 mesecev v zadnjih dveh letih (165. člen), upravljanje ZZZS (dvotirni/enotirni sistem upravljanja zavoda in število članov v organu upravljanja), povečanje stopnje solidarnosti zdravstvenega doplačila (v nadaljnjem besedilu: ZD), ki nadomešča dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Zadnjega (10.) sestanka pogajalske skupine, dne 23.2.2018, so se udeležili zgolj predstavniki Ministrstva za zdravje in predstavniki sindikalne strani, predstavniki delodajalskih organizacij pa so ga bojkotirali.

KSJS je skupaj z ostalimi sindikalnimi centralami na seji ESS 30. marca 2018 predstavila skupna sindikalna stališča o potrebni smeri zdravstvene reforme, v katerih je izpostavljeno: sistem zdravstvenega zavarovanja mora temeljiti na solidarnosti med zavarovanci in skupinami zavarovancev pri zbiranju sredstev; v sistemu zdravstvenega zavarovanja ni dopustno določiti socialne kapice pri vplačevanju prispevkov; z zdravstveno reformo je potrebno odpraviti dopolnilno zdravstveno zavarovanje in zanj najti ustrezno nadomestilo; za finančno vzdržnost obveznega zdravstvenega zavarovanja mora proračun RS prispevati večji delež sredstev, potrebnih za financiranje zdravstvenega varstva; košarica pravic iz zdravstvenega zavarovanja se ne sme zmanjšati ter mora prebivalstvu zagotavljati dostopnost do celovitega zdravstvenega varstva; nedopustni so posegi v višino in trajanje pravice do bolniškega nadomestila; sindikalne centrale nasprotujejo spreminjanju sestave organov upravljanja ZZZS, načina njihovega odločanja, njihovih pooblastil ter zmanjševanju vloge predstavnikov aktivnih zavarovancev pri nadzoru in sprejemanju ključnih odločitev; potrebno je ustanoviti enotni izvedenski organ obveznih socialnih zavarovanj na ravni države, kot je to določal Socialni sporazum za obdobje 2015–2016 (Uradni list RS, št. 29/2015) in kar je eden od predlogov iz Bele knjige o pokojninah iz leta 2016. KSJS in ostale sindikalne centrale so navedenim stališčem dodale še poziv ministrici za zdravje, da naj v okviru svojih tekočih poslov nemudoma izda novi Pravilnik o poklicnih boleznih.

KSJS in ostale sindikalne centrale so na seji ESS 7. decembra 2018 v celoti podprle novelo Zakona o minimalni plači, ki ga je stranka Levica, dne 7. 11. 2018, ob podpori koalicijskih poslancev, vložila zakon v zakonodajni postopek. Predlog zakona vsebuje tri ključne elemente, in sicer:
  • povišanje minimalne plače na način, da bo do leta 2020 v dveh enakomernih dvigih dosegla 700 EUR v neto znesku. Predlagano je, da naj bi minimalna plača od 1. januarja 2019 do 31. decembra 2019 znašala 886,63 EUR (667,11 EUR neto), od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2020 pa naj bi minimalna plača znašala 940,58 EUR (699,93 EUR neto);
  • z letom 2021 uvedbo varovalke (formule), ki določa, da mora biti minimalna plača določena tako, da je njen neto znesek za 20 odstotkov višji od minimalnih življenjskih stroškov;
  • izločitev vseh preostalih dodatkov ter dela plače za delovno uspešnost in plačilo za poslovno uspešnost iz minimalne plače s 1. 1. 2019. S tem se z dodatki za delovno dobo in težje pogoje dela ne bo več smela pokrivati razlika med osnovno in minimalno plačo, ampak se bodo ti dodatki izplačevali k minimalni plači. Prav tako bodo delavci, katerih osnovne plače so nižje od minimalne plače dejansko nagrajeni za delovno in poslovno uspešnost.


4. Zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lasti z vknjiženo pravico uporabe nekdanje ZSS oz. sedanje ZSSS

KSJS je bila v letu 2018 še vedno solastnica Sindikalnega izobraževalnega centra v Radovljici, ki je od septembra 2010 zaprt, vendar ga kljub kar nekaj poskusom še ni uspelo prodati ali oddati v najem; stanovanja na Linhartovi 68 v Ljubljani, ki se ga bo po smrti dolgoletnega najemnika stanovanja (ob koncu leta 2018) skušalo v naslednjem letu prodati po tržni ceni; in počitniške hiše Biba na Veliki planini. Stavba z zemljiščem v središču Kranja, katere solastnik naj bi bila tudi KSJS, pa se je na podlagi tožbe zemljiško knjižno prenesla na Društvo upokojencev Kranj.
KSJS je od 24.7.2007 lastnica poslovnih prostorov v Domu sindikatov na Dalmatinovi 4 v Ljubljani. Za vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo je bila v letu 2018 na Okrajno sodišče Ljubljana posredovana skupna vloga etažnih lastnikov Doma sindikatov (ZSSS, DH, SZSVS in KSJS). KSJS je del poslovnih prostorov v Domu sindikatov, tako kot v preteklih letih, tudi v letu 2018 oddajala v najem.
KSJS je imela v letu 2018 z neprodanimi nepremičninami vrsto stroškov, kot so: plačila vzdrževanja, stroški upravljanja (stanovanje na Linhartovi 68 v Ljubljani, nujni vzdrževalni stroški na SIC Radovljica), stroški odvetniških storitev, stroški provizij posrednikom ter plačilo davka od najemnin, za prostore, ki jih je oddajala v najem.
Sredstva pridobljena od prodaje nepremičnin, katerih solastnik je KSJS, kakor tudi stroški nepremičnin, se vodijo na računu kot sredstva posebnega nepremičninskega sklada KSJS.


5. Sodelovanje v organih, projektih in sodelovanje z drugimi sindikalnimi organizacijami

KSJS je v letu 2018 preko svojih predstavnikov sodelovala v organih, ki vodijo socialni dialog o pomembnih vprašanjih, ki zadevajo zaposlene v državi Sloveniji. Predsednik in generalni sekretar KSJS Branimir Štrukelj in Bojan Hribar sta kot član in namestnik člana sodelovala na sejah ESS. Predstavnica KSJS Nadja Götz je kot podpredsednica sodelovala v Svetu Zavoda RS za zaposlovanje, kot članica v Svetu Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in kot članica tudi v Evropskem ekonomsko-socialnem odboru v Bruslju. V skupščini Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije so sodelovali 4 predstavniki sindikatov KSJS: Dragica Kekec (članica Upravnega odbora ZZZS), Alen Pečarič, Janez Turuk in Jernej Zupančič. V delu Državnega sveta RS je kot državni svetnik iz vrst KSJS sodeloval predsednik KSJS Branimir Štrukelj.

V letu 2018 je 96 sodnikov porotnikov na delovnih in socialnih sodiščih svojo funkcijo opravljalo na predlog sindikatov, članov KSJS. Člani sindikatov KSJS pa so sodelovali še v drugih organih socialnega dialoga kot so Uradniški svet RS, Strokovni svet RS za vzgojo in izobraževanje, Nadzorni odbor Modre zavarovalnice, Odbor Krovnega pokojninskega sklada javnih uslužbencev (KPSJU), Odbor Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja (SODPZ), idr.

KSJS je v letu 2018 nadaljevala z izvajanjem štiriletnega projekta »Skupaj nad izzive trga dela« (od 11.12.2017 do 30.9.2021), ki ga je pridobila s prijavo na javni razpis MDDSZEM za sofinanciranje projektov socialnih partnerjev.
Za doseganje višje usposobljenost zaposlenih pri socialnih partnerjih s področij trga dela, vseživljenjskega učenja in zagotavljanja pravne varnosti aktivnega prebivalstva, kar predstavlja enega od ključnih ciljev projekta, so se zaposleni pri socialnih partnerjih v letu 2018 udeležili: 100-urnega usposabljanja za mirno reševanje sporov – mediacija (9 udeležencev); 15-urnega usposabljanja s področja računalniških kompetenc - napredni Word (8 udeležencev); 15-urnega usposabljanja s področja računalniških kompetenc – napredni Excel (8 udeležencev); Kongresa pisarniške odličnosti (3 udeleženke); 20-urnega usposabljanja s področja MS Project (8 udeležencev); 100-urnega usposabljanja s področja jezikovnih kompetenc (10 udeležencev) in študijskega obiska v Italiji (4 udeleženci).
Za člane sindikatov KSJS sta bila v letu 2018 izvedena dva regionalna posveta. Prvi regionalni posvet je bil 10.4.2018, v prostorih Hotela Austria Trend Ljubljana. Udeležilo se ga je 110 udeležencev. Drugi regionalni posvet je bil izveden 18.10.2018, v prostorih Območne Obrtno-podjetniške zbornice Ljubljana Vič. Udeležilo se ga je 58 udeležencev.
V okviru projekta smo v letu 2018 nabavili naslednjo opremo: 3 računalnike z monitorjem, 2 prenosna računalnika, fotokopirni stroj, 11 elementov pohištvene opreme, LCD projektor, projekcijsko platno, wi-fi router in fotoaparat.
Za potrebe celostne podobe projekta so bili oblikovani in izdelani: logotip projekta, vizitke, mape, promocijske zgibanke o projektu, promocijske brošure o KSJS, 8 rolo panojev, 4 zastave in 2 tabli. V okviru projekta sta bila vzpostavljena tudi e-učilnica in spletni portal projekta, na katerem, so objavljene podatki in novice o aktivnostih v zvezi s projektom.

V letu 2018 se je bilo 9 sestankov tako imenovane koordinacije sindikalnih central, na katerih je potekalo dogovarjanje o skupnih stališčih, izjavah in aktivnostih v zvezi vladnimi predlogi na ekonomskem in socialnem področju ter o drugih aktualnih zadevah. Sestankov sta se redno udeleževala predsednik in generalni sekretar KSJS.

KSJS je leta 2018 že tretjič sodelovala pri organiziranju praznovanja 1. maja na Rožniku v Ljubljani ter imela na prireditvi svojega govornika. Predsedstvo KSJS je ocenilo, da je glede na množično udeležbo na kresovanju na Rožniku in poročanje medijev o sodelovanju KSJS, strošek sodelovanja upravičen in da ta oblika prispeva k večjemu zaupanju in boljšemu sodelovanju med sindikalnimi centralami.

Predstavniki KSJS so sodelovali na različnih dogodkih, ki jih je organizirala Vlada RS, Ekonomsko-socialni svet, Evropski ekonomsko-socialni odbor in predstavniki Evropske komisije v Sloveniji. KSJS je med drugim sodelovala na: delavnici MDDSZEM in Evropske komisije o najboljših praksah na področju dodatnega pokojninskega zavarovanja; predstavitvi študije OECD o preoblikovanju obdavčitve dela; posvetu DS »Pomanjkanje kompetenc na trgu dela v Republiki Sloveniji.

O svojem delu je KSJS Slovenije obveščala članstvo in javnost na tiskovnih konferencah ter v pisnih sporočilih in izjavah za javnost. Na spletni strani KSJS so bile sproti objavljene informacije o dogodkih, pomembna stališča konfederacije in temeljni dokumenti.


Organizacijske in kadrovske zadeve

Sindikati, člani KSJS so ohranili število članov in obdržali organizacijsko strukturo, ki so jo zgradili v preteklih letih. V maju leta 2018 se je spremenila sestava predsedstva KSJS, ker je prišlo do zamenjave v vodstvu SDZNS. Članica predsedstva je postala nova predsednica SDZNS Slavica Mencingar, ki je zamenjala dotedanjo predsednico Jelko Mlakar.


Zaključek

Poročilo podaja pregled in oceno številnih aktivnosti delovanja Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije, ki so potekale v letu 2018. Poročilo sledi programu dela KSJS Slovenije za obdobje 2018 – 20122 ter operativnemu načrtu dela, ki ga je sprejelo predsedstvo za leto 2018. Podrobneje pa je mogoče vsebino dela KSJS Slovenije razbrati tudi iz številnih stališč, priporočil, predlogov in sklepov, ki so bili v letu 2018 poslani članom KSJS Slovenije ali javno objavljeni.


V Ljubljani, februar 2019


Bojan Hribar,
generalni sekretar



Opomba:
Poročilo o delovanju KSJS v letu 2018 je bilo sprejeto na 6. redni seji predsedstva KSJS, 27. 2. 2019, v Ljubljani.

Kontakt

KONFEDERACIJA SINDIKATOV JAVNEGA SEKTORJA SLOVENIJE
Dalmatinova ulica 4
1000 Ljubljana
tel./faks: 01 434 12 11
pišite nam

Konfederacija sindikatov javnega sektorja - Izvedba: Insist d.o.o.