Poročilo o delovanju KSJS v letu 2020

Uvod

Delovanje Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) v letu 2020 je temeljilo na načrtu dela KSJS za leto 2020, ki ga je sprejelo predsedstvo KSJS na 14. redni seji, 24. 02. 2020. Podlaga za aktivnosti so bile predvsem naloge in aktivnosti iz programa KSJS za mandatno obdobje 2018 – 2022, sprejetega na 5. kongresu KSJS.

Aktivnosti organov KSJS so obsegale sodelovanje sindikatov v odločanju na državni ravni, predvsem v okviru Ekonomsko-socialnega sveta, odborov DZ in v okviru Državnega sveta RS. Predstavniki KSJS so aktivno sodelovali še v delovnih skupinah vlade in ministrstev, organih socialnega zavarovanja, strokovnih odborih in pogajalskih skupinah ESS. Predstavniki KSJS so aktivno delovali tudi v organih Modre zavarovalnice in prispevali k nadzoru upravljanja dodatnega pokojninskega zavarovanja javnih uslužbencev.

Leto 2020 je bilo izrazito turbulentno, saj je že konec januarja odstopil premier Marjan Šarec, kar je prekinilo dogovorjen potek pogajanj glede realizacije preostalih zavez iz Dogovora o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju ter iz stavkovnih sporazumov z nekaterimi reprezentativnimi sindikati javnega sektorja, ki so bili sklenjeni že decembra 2018: Ob upoštevanju prenehanja mandata vlade je 10. 02. 2020 potekala seja pogajalske komisije, na kateri sta vladna in sindikalna stran pregledali stanje realizacije odprtih zavez in se dogovorile, da se vse aktivnosti delovnih skupin, ki presegajo okvir tekočih poslov vlade, prekinejo do nastopa mandata nove vlade. 12. marca 2020, dan pred nastopom nove vlade, pa je bila v Sloveniji razglašena epidemija COVID-19, ki je drastično spremenila vse sfere družbenega življenja in posegla v življenje slehernega prebivalca Slovenije.

Na novo oblikovana vlada Janeza Janše je začela sprejemati ukrepe za zajezitev epidemije, s katerimi je bilo omejeno javno življenje v državi, začela sta se šolanje in delo na daljavo. Prvi interventni zakon – Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (ZIUPPP) – PKP1 je bil sprejet že 20. marca 2020, do konca leta pa jih je bilo sprejetih še šest. Zadnji interventni zakon v letu 2020 je Državni zbor sprejel 29. 12. 2020, in sicer Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUPOPDVE) – PKP7.

Hitro dinamiko sprejemanja interventne zakonodaje je spremljala nepripravljenost vlade, da bi v celoti spoštovala Pravila o delovanju Ekonomsko-socialnega sveta, kar je prispevalo k drastičnemu zniževanju ravni socialnega dialoga. Poleg tega pa je vlada socialni dialog negirala tudi s tem, da je v PKP-je vključevala določbe, ki niso imele nič skupnega z interventnimi ukrepi za zajezitev epidemije, in z njimi posegala v sistemske zakone. Tovrstno vladno ravnanje pa je po drugi strani prispevalo k temu, da so reprezentativne sindikalne central strnile vrste in enotno obsodile vladno zniževanje ravni socialnega dialoga ter skupaj zahtevale dosledno spoštovanje Pravil delovanja Ekonomsko-socialnega sveta.

KSJS je v letu 2020 nadaljevala z izvajanjem štiriletnega projekta »Skupaj nad izzive trga dela«, ki ga je pridobila s prijavo na javni razpis MDDSZEM za sofinanciranje projektov socialnih partnerjev. Cilji projekta so: krepitev usposobljenosti zaposlenih pri socialnih partnerjih s področij trga dela, vseživljenjskega učenja in zagotavljanja pravne varnosti aktivnega prebivalstva; pridobitev relevantnih podatkov za oblikovanje javnih politik pomembnih za trg dela; višja usposobljenost socialnih partnerjev za vodenje učinkovitega socialnega dialoga na državni, panožni ter evropski ravni; okrepljena vloga socialnih partnerjev pri obveščanju, usposabljanju in ozaveščanju članov sindikatov, zaposlenih, brezposelnih, delodajalcev in odločevalcev politike.

KSJS je tudi v letu 2020 sodelovala v postopku lastninjenja po Zakonu o lastninjenju nepremičnin v lasti nekdanje ZSS, ki še ni v celoti zaključen - nadaljevale so se aktivnosti za prodajo preostalih nepremičnin, katerih solastnik je KSJS.

Predsedstvo KSJS se je v letu 2020 sestalo na devetih rednih in dveh izrednih sejah. Na eni seji se je sestal Odbor za nadzor finančno-materialnega poslovanja, ki je obravnaval Poročilo o delu in pregledal Poročilo o finančno-materialnem poslovanju KSJS.


Poročilo je pripravljeno po naslednjih programskih sklopih:



1. Delo organov KSJS - sodelovanje v odločanju na državni ravni

Ekonomsko-socialni svet RS (ESS) se je v letu 2020 sestal na desetih rednih sejah in treh izrednih sejah. Na sejah ESS in njegovih strokovnih oborov sta redno sodelovala Branimir Štrukelj, kot član in Bojan Hribar, kot namestnik člana, pogosto pa se jih je udeleževala tudi podpredsednica KSJS Irena Ilešič Čujovič. Na sejah so zastopali stališča KSJS in o temah, ki so bile na dnevnem redu, po sejah seznanjali predsedstvo KSJS s sprejetimi stališči in sklepi ESS. Sej ESS so se ob obravnavi tem, ki so bile pomembne za članstvo posameznega sindikata, člana KSJS, udeleževali tudi predstavniki posameznih sindikatov. Glede na vpliv, ki so ga imeli nastopi predstavnikov KSJS na sejah ESS, nedvomno drži, da je KSJS pomembno prispevala k oblikovanju stališč in sklepov ESS.

Na januarski seji je ESS v celoti zavrnil predlog Zakona o interventnih ukrepih za stabilizacijo delovanja javnega zdravstvenega sistema in ocenil, da ni primeren za nadaljnjo obravnavo v Državnem zboru. Predsednik KSJS je v razpravi podprl nasprotovanje predlogu zakona ter pri tem opozoril še na padajoč delež sredstev iz BDP, ki jih Slovenija namenja področju zdravstva. Pri tem je omenil, da je Svetovna zdravstvena organizacija objavila, da je Slovenija ena bolj racionalnih držav na področju porabe finančnih sredstev v zdravstvu. Podpredsednica KSJS pa je opozorila, da predlog zakona rešuje problematiko zgolj ene poklicne skupine ter pozvala vlado, da v skladu s stavkovnim sporazumom iz leta 2018 končno določi kadrovske standarde in normative v zdravstveni dejavnosti. ESS se je seznanil tudi s prvim osnutkom prednostnih nalog predsedovanja Republike Slovenije Svetu Evropske unije in pozval Vlado RS k aktivni udeležbi socialnih partnerjev pri nadaljnjem oblikovanju prednostnih nalog predsedovanja. ESS se je seznanil tudi s predlogom Zakona o poroštvih Republike Slovenije za stanovanjske kredite, pri čemer so socialni partnerji opozorili na pomanjkljive sistemske rešitve stanovanjske problematike. Na seji ESS so socialni partnerji glasovali proti vsebini dokumenta Politika štipendiranja za obdobje 2020-2024 ter zadolžili MDDSZ, da Strokovni odbor ESS za delo in socialne zadeve za obravnavo Politike štipendiranja za obdobje 2020-2024 nadaljuje z delom. ESS se je seznanil tudi z letnim poročilom Odbora Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja za leto 2018 ter obravnaval predlog SUS za izredno usklajevanje pokojnin v letu 2020.

Na februarski seji se je ESS seznanil z osnutkom Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta. V razpravi je predsednik KSJS izpostavil, da socialni partnerji niso sodelovali pri nastajanju navedenega dokumenta ter opozoril, da so cilji po vseh evropskih državah bolj ali manj isti ter relativno preprosti, težava je v tem, kako priti do njih in kdo to plačal. Poudaril je, da bistven problem naše družbe v tem, da se zavedamo nujnosti prehoda, ne vemo pa, kako bo le-ta vplival na delovna mesta, na izobraževalni sistem, kakšne posledice bo to imelo za družbo v Sloveniji. ESS je v nadaljevanju obravnaval Predlog zakona o spremembi Zakona o dohodnini, ki ga tako kot vlada, tudi večina sindikalnih central niso podprli, saj so ocenili, da razbremenjuje predvsem zavezance z višjimi dohodki, poleg tega pa bi se lahko v prihodnje 200 milijonski izpad davčnih prihodkov nadomestilo s poseganjem v plače javnega sektorja. ESS je obravnaval tudi Predlog zakona o dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2H), s katerim je skupina poslancev predlagala drugačno ureditev pokojninske dobe. ESS parcialnih rešitev pri reševanju problematike drugačne ureditve pokojninske dobe ni podprl ter sklenil, da se navedena tematika prouči v okviru pogajalske skupine, ki nadaljuje s svojim delom po sprejemu zadnje novele ZPIZ-2G. ESS se je seznanil tudi s tranzicijskim poročilom Evropske banke za obnovo in razvoj »Boljše upravljanje – Boljša gospodarstva« in z imenovanjem predstavnikov delojemalcev in delodajalcev na 109. rednem zasedanju Mednarodne konference dela, z imenovanjem slovenskih članov Evropskega ekonomsko-socialnega odbora za obdobje 2020-2025 ter z imenovanjem predstavnika delodajalcev v Statistični svet RS.

ESS se je prvič po zamenjavi vlade sestal 15. maja 2020 na Brdu pri Kranju. Osrednja točka dnevnega reda je bila Dogovor o delu glede tretjega protikoronskega zakonskega paketa (PKP3). Vladna stran je na seji predstavila nosilne ukrepe predvidene v PKP3: subvencioniranje skrajšanega delovnega časa; podaljšanje ukrepov iz prvega paketa, predvsem, kar se tiče subvencioniranja čakanja na delo; kritje stroškov izpada dohodkov zaradi nezasedenih kapacitet institucionalnega varstva oziroma stroške oskrbe za tiste uporabnike, ki so bili v času epidemije v domačem varstvu; uvedba bonov za kritje turističnih storitev v višini 200 evrov za dopustovanje v Sloveniji. V razpravi je predsednik KSJS izpostavil, da je vlada odgovorna za časovno stisko, v kateri so se znašli, saj je predsednik vlade napovedal, da bo začel ESS ponovno delovati že konec aprila. Poudaril je, da v KSJS pričakujemo sprejem časovnice, kdaj se bodo lahko pod normalnimi pogoji – z gradivom – sestale delovne skupine, ki bodo obravnavale pisni predlog zakona, in kdaj bo ESS na podlagi stališč teh skupin oblikoval svoje stališče. Opozoril je, da v predlaganih smernicah niso zajeti ukrepi na področju zdravstva ni elementarnih točk, ki bi prispevali k reševanju težkega stanja, v katerem se je znašlo. V povezavi s področjem izobraževanja je menil, da so smernice ukrepov prepisane iz ene izmed izjav za javnost Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Pri tem se je kritično odzval na poziv ministrstva staršem, da naj ne dajejo otrok v vrtce, in sicer 3 dni pred začetkom ponovnega dela v šolah oziroma potem, ko so predhodno zatrjevali, da bodo imeli vsi otroci možnost bivanja v vrtcih. Po razpravi je ESS sprejel sklep o ustanovitvi dveh delovnih skupinah za pripravo PKP3. Dogovorjeno je bilo, da bo prvo delovno skupino, in sicer za področja delovnih razmerij, trga dela, zdravstva ter vzgoje in izobraževanja, vodilo MDDSZ, drugo delovno skupino, za področji gospodarstva in kmetijstva, pa MGRT. Obe delovni skupini se bosta sestali in pričeli z delom v ponedeljek, 18.05.2020. ESS je podal tudi pozitivno mnenje k spremembam pokojninskega načrta poklicnega zavarovanja, s katerimi se je za leto in pol podaljšalo prehodno obdobje glede prispevne stopnje za zavarovance, vključene v poklicno zavarovanje. ESS se je na izredni seji, dne 19.05.2020 seznanil s predlogom PKP3, socialna partnerja pa sta pozvala vlado, da naj upošteva usklajeno mnenje obeh delovnih skupin.

Neposredno pred začetkom junijske seje ESS (12.06.2020) je bilo izvedeno še nadaljevanje majske seje, na katerem je bil sprejet sklep, da bodo socialni partnerji še enkrat pregledali in po potrebi prilagodili svoja predloga Socialnega sporazuma, nato pa bosta na kolegiju ESS določena časovnica in način dela v zvezi s socialnim sporazumom. Osrednja točka junijske seje ESS je bil Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o trgovini, ki so ga v parlamentarno proceduro vložili poslanci Levice, in sicer s ciljem, da bi se delavcem v trgovini in nekaterih povezanih dejavnostih zagotovilo proste nedelje in po zakonu določene dela proste dneve. Po sklepu Vlade RS navedeni predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo, predvsem zaradi posledic predlaganega zaprtja za gospodarske subjekte na področju trgovinske in drugih zelo povezanih dejavnosti ter posledično za njihove zaposlene. Predsednik KSJS je v razpravi izpostavil, da ima predlog za zaprtje trgovin ob nedeljah in praznikih večinsko podporo slovenskih državljanov. Izpostavil je, da na delodajalski strani govorijo zgolj v imenu kapitala oziroma dobička. ESS ni sprejel skupnega stališča k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o trgovini. Vse sindikalne centrale, so navedeni predlog zakona v celoti podprle, delodajalske organizacije pa so mu nasprotovale in pozivale k socialnemu dialogu na bipartitni ravni. ESS se je seznanil tudi z informacijo o metodologiji ocenjevanja škode, pogojih in postopku dodelitve javnih sredstev (del PKP2, vezan na 20.a člen o oceni škode za velika podjetja) ter sprejel sklep, da ga mora Ministrstvo za finance po prejemu odgovora s strani Evropske komisije o njegovi vsebini pisno obvestiti. Poleg tega se je ESS seznanil tudi z načrtovanimi aktivnostmi Ministrstva za zdravje na področju dolgotrajne oskrbe. Socialni partnerji so pri tem pozvali Ministrstvo za zdravje, da jih aktivno vključi v procese nastajanja zakonodaje s področja zdravstva, ESS pa je sprejel tudi sklep, da se ustanovita Pogajalska skupina ESS za pripravo Predloga zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter Pogajalska skupina ESS za pripravo Predloga zakona o dolgotrajni oskrbi, ki bosta obravnavali predloga obeh zakonov, preden gresta v javno obravnavo.

Na julijski seji ESS je bil na predlog sindikalnih central obravnavan predlog Zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19. Predsednik KSJS je v razpravi izpostavil, da bi moralo biti nadomestilo, v primeru, da je karantena odrejena zaradi stika z okuženo osebo pri delu, 100 %. Prav tako je menil, da ni res, da se aplikacija lahko prostovoljno naloži, saj jo okuženi morajo naložiti, izrazil pa je tudi pomisleke glede njene anonimnosti. Podpredsednica KSJS se je v razpravi osredotočila na 37. člen in opozorila, da ga razumejo kot odstop od zaveze vlade iz stavkovnega sporazuma konec leta 2018. glede sprejema standardov in normativov v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva, posebej v povezavi z roki za sprejem normativov v zdravstveni negi. Poudarila je, da bi se morala sredstva za socialno-varstvene zavode za dodatni kader zagotoviti takoj ter opozorila, da je za najbolj izpostavljene dejavnosti (zdravstvo, socialno varstvo), kjer je stopnja ogroženosti najvišja, potrebno sprejeti ukrepe, ki bodo spodbujali zaposlene, da bodo sploh ostali na delovnih mestih. Predlagala je tudi podaljšanje roka za vlaganje zahtevkov. ESS je sprejel sklep, da sindikalna in delodajalska stran najkasneje do 04.07.2020 pošljeta svoje predloge sprememb in dopolnitev predloga Zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19, in imenujeta svoje predstavnike v delovno skupino, ki se bo sestala v ponedeljek, 06.07.2020, na MDDSZ. ESS je obravnaval tudi Predlog zakona o spremembi Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki sta ga socialna partnerja v celoti podprla in pozvala vlado, da predlog zakona v celoti podpre. V zvezi s Predlogom zakona o spremembi in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki bi med drugim predstavljal pravno podlago, da bi se del sredstev iz zbranih prispevkov za zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni namenil socialnim partnerjem za izvajanje projektov za promocijo zdravja, pa zaradi nasprotovanja vladne strani, ESS ni sprejel skupnega stališča. ESS pa je podal pozitivno mnenje k spremembam in dopolnitvam pokojninskega načrta poklicnega zavarovanja ter sklenil, da bo MDDSZ pristopilo k aktivnostim za ratifikacijo Konvencije MOD št. 177. ESS se je seznanil tudi s pobudo za odpravo primanjkljajev v digitalni pismenosti in povečanju kompetenc zaposlenih z začasno odrejenim delom s skrajšanim delovnim časom in prebivalstva Slovenije v vseh starostnih skupinah ter s pobudo za osvežitev Sklepa o določitvi liste strokovnjakov za posredovanje in liste arbitrov za reševanje kolektivnih delovnih sporov. S tem v zvezi je bil sprejet sklep, da socialni partnerji do 01.10.2020 predlagajo strokovnjake za posredovanje in arbitre za reševanje kolektivnih delovnih sporov.

Na seji, dne 04.09.2020, se je ESS seznanil s Predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev. V nadaljevanju je obravnaval potek priprave Predloga Zakona o dolgotrajni oskrbi in obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo, pri čemer je ugotovil, da pri njegovi pripravi niso bila spoštovana Pravila o delovanju Ekonomsko-socialnega sveta. Kljub temu je ocenil, da je predlog zakona ustrezna podlaga za nadaljnje delo Pogajalske skupine ESS za pripravo Predloga zakona o dolgotrajni oskrbi. ESS se je seznanil tudi z Letnim poročilom o izvajanju ukrepov države na trgu dela za leto 2019 in s polletnim poročilom Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije o finančnem poslovanju z oceno do konca leta 2020. Podpredsednica KSJS je v razpravi izpostavila, da bo v obdobju epidemije COVID-19 razpis Ministrstva za zdravje, povezan z reševanjem problematike čakalnih vrst, s strani javnih zdravstvenih delavcev in s strani prebivalcev Republike Slovenije razumljen napačno ter pozvala k vnovičnemu razmisleku o tem razpisu. Opozorila je, da so se čakalne vrste ravno zaradi epidemije še podaljšale, hkrati pa se je to zgodilo tudi zaradi ukrepov države. Razumljeno bo, da je javni zdravstveni sistem talec, ker ni sposoben izvesti programa, ki je bil za dva in pol meseca popolnoma ustavljen. Po razpravi je ESS sprejel sklep, da se je seznanil s polletnim poročilom Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije o finančnem poslovanju z oceno do konca leta 2020 in predlaga vladi, da zagotovi zadostna sredstva za izvajanje zdravstvenega zavarovanja iz državnega proračuna za leti 2020 in 2021 ter s sistemskimi spremembami zagotovi stabilnost zdravstvenega sistema. ESS se je seznanil tudi z Letnim poročilom o izvajanju ukrepov države na trgu dela za leto 2019 in s Predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev.

Na seji, dne 18.09.2020, je ESS obravnaval predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2020. Predsednik KSJS je v razpravi izpostavil posege, ki so bili izpeljani na področju kulture, ter izrazil mnenje, da rebalans ne sledi potrebam v znanosti in izobraževanju. Poudaril je, da kultura krepi in poglablja stabilnost v državi, zlasti v današnjih časih, ko se soočamo z epidemijo COVID-10. Pri tem je izpostavil primera iz Nemčije in Francije, ki sta namenili dodatna sredstva za kulturo. Po razpravi je bil sprejet sklep, da se je ESS seznanil s predlogom rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2020. V nadaljevanju seje se je ESS seznanil tudi s predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračuna RS za leti 2020 in 2021. Sledila je obravnava osnutka Zakona o nalezljivih boleznih. V razpravi je generalni sekretar KSJS opozoril na nekatere redakcijske napake in pomanjkljivosti v predlogu zakona. Med drugim je izpostavil določbo v 4. odstavku 24. člena, da vlada določi načine in pogoje za izvajanje karantene ter opozoril, da je treba pogoje za določitev izvajanja karantene določiti z zakonom. Izpostavil je tudi 2. odstavek 48. člena, ki daje vladi prekomerna pooblastila tudi, če ni razglašena epidemija, s čimer se posega v 16. člen Ustave RS. Opozoril je tudi na neustrezno višino odškodnine, navedene v 2. odstavku 68. člena ter na neustrezen predlog inšpekcijskega nadzora na državni meji, opredeljenega v 75. členu, ko ni povsem jasno komu se nalaga izvajanje zdravstvenih inšpekcij oziroma ukrepov. Po razpravi je bil sprejet sklep, da se je ESS seznanil z osnutkom Predloga zakona o nalezljivih boleznih in da se ustanovi Pogajalsko skupino ESS za pripravo predloga zakona. V nadaljevanju je ESS obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ga je predložila skupina poslank in poslancev (prvopodpisana Maša Kociper) in se seznanil z mnenjem, ki ga je o njem sprejela vlada. S tem v zvezi je ESS sprejel tudi sklep, da morajo biti vse sistemske spremembe pripravljene v soglasju s socialnimi partnerji s ciljem zagotavljanja dolgoročne vzdržnosti pokojninskega sistema. ESS se je seznanil tudi s pobudo v zvezi s problematiko razširjene veljavnosti Kolektivne pogodbe gradbenih dejavnosti. Pod točko razno je ESS sprejel sklep o ustanovitvi Pogajalske skupine ESS za pripravo predloga petega protikoronskega zakonskega paketa - PKP5 in določil termin njenega prvega sestanka (21.09.2020). Poleg tega je ESS sprejel tudi sklep o ustanovitvi Pogajalske skupine ESS za pripravo Predloga zakona o demografskem skladu.

Na izredni seji, dne 23.09.2020, je ESS obravnaval Predlog zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) za državljane in gospodarstvo - PKP5. Sindikalna stran je v razpravi izpostavila, da predloga zakona ne podpira, saj je ostalo 20 – 25 členov neusklajenih, poleg tega pa predlog zakona ne vsebuje niti nekaterih usklajenih rešitev ter pozvala vlado, da naj predloga zakona še ne obravnava, temveč nadaljuje s pogajanji v okviru pogajalske skupine. Delodajalska stran pa je izrazila razumevanje za prizadevanja vlade in navedla, da ne vidi razloga, da ne bi šel predlog zakona naprej. Predsedujoči ESS (J. Cigler Kralj) je izpostavil, da je 4/5 členov usklajenih ter nakazal, da bo tak predlog zakona posredovan v sprejem vladi. Ker se sindikalna stran s tem ni strinjala, je sejo ESS protestno zapustila.

Na seji ESS, dne 16.10.2020, je enoletno predsedovanje ESS prevzela delodajalska stran, v njenem imenu generalna direktorica GZS Sonja Šmuc. Sindikalna stran je hotela pri 2. točki dnevnega reda »Pomen in vloga socialnega dialoga v Republiki Sloveniji« v navzočnosti ministra za delo, ki je pristojen tudi za socialni dialog na državni ravni, razpravljati o predlaganih sklepih, ki jih je prejšnji dan naslovila nanj. Ker se minister seje ni udeležil, stanje socialnega dialoga pa je bistvenega pomena za socialne partnerje, je sindikalna stran predlagala, da se seja preloži in zagotovi njegovo navzočnost. Še posebej, ker naj bi v nadaljevanju dnevnega reda govorili o Zakonu o demografskem skladu, ki ga je vlada že vložila v DZ, ne da bi ga ESS sploh obravnaval, kar je bila do zdaj najbolj groba kršitev Pravil o delovanju Ekonomsko-socialnega sveta, eden od predlogov sklepov sindikalne strani pa se je vezal na umik ali zamrznitev zakona, dokler socialni partnerji ne izpeljemo procesa usklajevanja. Vlada in delodajalci predloga o preložitvi seje niso sprejeli, zato je sindikalna stran sejo zapustila.

Na izredni seji ESS, dne 04.11.2020, je bila edina točka dnevnega reda Pomen in vloga socialnega dialoga. Minister za delo je uvodoma izpostavil, da je socialni dialog pomemben in potreben ter se opravičil zaradi odsotnosti na prejšnji seji ESS. Povzel je dosedanje delo v okviru ESS, ko ga je vodil, ter ocenil, da poteka socialni dialog v danih razmerah optimalno. Predsednik KSJS je v razpravi na ministra za delo naslovil vprašanje, če dejansko verjame, kar trdi, da je socialni dialog optimalen. Opozoril je, da je razlika med ravnijo, ki jo je Slovenija v socialnem dialogu že dosegla, in med trenutnim stanjem zelo očitna. Podal je nekaj primerov, in sicer je najprej omenil PKP5, v okviru katerega je vlada enostransko spreminjala dele zakona, potem ko so bili že dogovorjeni v socialnem dialogu. Podaril je, da se je to zgodilo prvič v 30 letih. Elementi, ki jih je minister nanizal, so po njegovem mnenju v neskladju z dejstvi. Opozoril je, da je za socialni dialog ključno, da so socialni partnerji enakopravni. Poudaril je, da sam ne vidi enakopravnosti v tem, da vlada ne upošteva tistega, kar je dogovorjeno v okviru ESS. Prav tako po njegovih besedah ni enakopravnosti v tem, da je članom ESS gradivo poslano en dan preden gre v obravnavo na vladi. Opozoril je tudi na izjavo predsednika vlade, da bo PKP6 naslednji teden na vladi in v DZ, medtem ko socialni partnerji o tem še nič ne vedo. Navedel je še zakon o demografskem skladu, kjer je bilo prekršeno osnovno načelo, da se o zakonih, ki so v pristojnosti ESS, predhodno usklajuje. Pri tem je poudaril, da ta zakon nima narave interventnosti, nujnosti ali izrednosti. Postavil je vprašanje, kje je tukaj pripravljenost na pravi socialni dialog in poudaril, da gre za izigravanje socialnega dialoga. Zato je menil, da je edina možnost, da zakon umaknejo, ker je vlada eksplicitno prekršila socialni dialog. Poudaril je, da sindikalna stran ne izstopa iz socialnega dialoga, temveč čakajo vlado, da pristane na temeljne principe le-tega. Poudaril je pomembnost Pravil o delovanju ESS ter pri tem izpostavil tudi področje kulture, kjer se v osmih mesecih minister še ni odzval na njihova pisma v povezavi s trenutno situacijo na tem področju. Ocenil je, da jih minister za kulturo ne priznava kot socialne partnerje in zato tudi na tem področju socialnega dialoga ni. Izrazil je pričakovanje, da se bo minister za delo jasno opredelil do vseh sedmih predlaganih sklepov. Ker sta se tako sindikalna kot delodajalska stran strinjali, da je zasedba na seji ESS z vladne strani prešibka, da bi lahko odgovarjala na predloge ostalih socialnih partnerjev, je bila seja prekinjena.

Na nadaljevanju Izredne seje ESS (10.11.2020) je bila se je nadaljevala obravnava točke dnevnega reda Pomen in vloga socialnega dialoga. ESS je sprejel ugotovitveni sklep, da Pravila o delovanju ESS niso bila vedno upoštevana, vlada in socialni partnerji pa so se zavezali, da bodo Pravila o delovanju ESS in njegove sklepe v prihodnje spoštovali. Vlada in socialni partnerji so se tudi strinjali, da se na decembrski seji ESS sprejme poseben protokol o poteku pogajanj o interventnih zakonih, ki so neposredno povezani z epidemijo COVID-19. Poleg tega je ESS pozval Ministrstvo za finance, da po obravnavi predloga zakona o demografskem skladu na seji ESS skliče pogajalsko skupino za usklajevanje predloga zakona o demografskem skladu. Predstavniki vlade v ESS pa so zagotovili, da bodo storili vse, kar je v njihovi moči za spoštovanje med socialnimi partnerji dogovorjenih rešitev na seji vlade, in da jih bo vlada zagovarjala v vseh fazah zakonodajnega postopka v skladu s svojimi pristojnostmi. V nadaljevanju so ministri Šircelj, Počivalšek, Cigler Kralj, Koritnik in ministrica Kustečeva predstavili osnutek predloga zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (PKP6). V razpravi je predsednik KSJS najprej vprašal vladne predstavnike, v kakšnem statusu je predlagani zakon. Zanimalo ga je, kdaj se bodo lahko usklajevali o zakonu, tako kot je zapisano v Pravilih o delovanju ESS in kot je bilo sklenjeno pri prejšnji točki dnevnega reda. Izrazil je pričakovanje, da bo prišlo do usklajevanja zakona, ki ima številne pomanjkljivosti in h kateremu so tudi z delodajalske strani podani številni predlogi. Prav tako je želel slišati komentar v povezavi z informacijo iz medijev, da bo vlada naslednji dan poslala predlog PKP6 v Državni zbor, in s tem v zvezi opozoril na pogajanja in na spoštovanje drugega sklepa, ki so ga prejeli na današnji seji. Spomnil je, da je zavezo k spoštovanju socialnega dialoga podal tudi predsednik vlade, in sicer, da je bil prvi protikoronski zakonski paket zadnji, ki ga je vlada sprejela mimo socialnega dialoga. Navedel je, da je KSJS že poslala predloge sprememb ter opozoril, da nekatere zakonske določbe nimajo z interventnimi ukrepi popolnoma nič skupnega in kot primer navedel preložitev akreditacije v visokem šolstvu. Minister Cigler Kralj se je odzval glede postopka usklajevanja predloga zakona, in dejal da so člani Kolegija ESS, potem ko je vlada posredovala osnutek predloga socialnim partnerjem, tehtali, kaj storiti v danih okoliščinah in se odločili, da se predstavitev PKP6 izvede na današnji seji ESS. Izrazil je še odprtost vlade, da bi smiselne predloge s seje lahko še vključili v PKP6, ki gre zaradi izjemnosti okoliščin še isti dan na sprejem na vladi. V nadaljnji razpravi so predstavniki sindikalne strani izražali kritiko, da ne bo izveden postopek usklajevanja ter izrazili pričakovanje, da bo pri že napovedanem PKP7 drugače.

Na nadaljevanju 333. seje (13.11.2020) se je ESS seznanil s Predlogom zakona o nacionalnem demografskem skladu ter sklenil, da Pogajalska skupina ESS za njegovo pripravo začne z delom in na naslednji seji ESS predstavi vmesno poročilo, po zaključenem delu pogajalske skupine pa socialni parterji podajo izjavo o usklajenosti glede posameznih členov v Predlogu zakona o nacionalnem demografskem skladu. Kot skrajni rok za zaključek dela pogajalske skupine pa je bil določen 15.01.2021. ESS je obravnaval tudi Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2J), ki ga je predložil Državni svet. Predlog zakona, ki se je nanašal na ponovno uvedbo pravice do invalidnine tudi za tiste zavarovance, pri katerih je telesna okvara posledica poškodbe zunaj dela in bolezni, je sindikalna stran podprla, vladna in delodajalska stran pa ga nista podprli. ESS se je seznanil tudi s poročilom Strokovnega odbora o pripravi Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu ter pravilnik podprl in pozval MDDSZ, da ga čim prej sprejme. Poleg tega je ESS ustanovil Strokovni odbor ESS za ureditev dela na daljavo (vanj sta bili s strani KSJS imenovani Nadja Götz in Tjaša Škedelj) in Strokovni odbor ESS za pripravo smernic za izvajanje APZ za obdobje 2021-2025 (vanj je bil s strani KSJS imenovan Bojan Hribar).

Na 334. seji (13.11.2020) je ESS obravnaval osnutek Nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost ter po razpravi sprejel ugotovitveni sklep, da socialni partnerji doslej niso bili vključeni v pripravo Nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost, niti niso bili seznanjeni z njegovim osnutkom. Sprejet je bil tudi sklep, da se ustanovi Strokovni odbor ESS za sodelovanje pri pripravi Nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost po področjih, ki jih pokriva ESS (vanj je bil s strani KSJS imenovan Branimir Štrukelj). ESS se je seznanil tudi s pripravami na koriščenje sredstev večletnega finančnega okvirja 2021-2027 in instrumenta Next Generation EU ter pozval pristojna ministrstva, da pri pripravi konkretnih ukrepov v delo vključijo socialne partnerje.

Na decembrski seji so člani ESS opravili razpravo glede problematike uveljavitve novele Zakona o spremembi zakona o minimalni plači, vendar kompromisni predlog ni bil izglasovan. Na seji je bil obravnavan tudi osnutek Poslovnika o vodenju usklajevanj predlogov PKP. Predsednik KSJS je v razpravi spomnil na sklep Državnega zbora z dne 27.01.1998 in dejal, da ne vidi razloga, zakaj na koncu usklajevanj ne bi sprejeli izjave o usklajenosti, še posebej ker zapisnikov usklajevanj ni, pa tudi zaradi izkušnje pri PKP5, ko ni bilo jasno, kaj so se socialni partnerji dogovorili in kaj ne. Vlada bi po njegovih besedah morala pri vsakem zakonu, katerega vsebina je povezana z vprašanji, ki se urejajo s kolektivnimi pogodbami ali drugimi oblikami sporazumevanja med socialnimi partnerji, v obrazložitvi zakona izrecno navesti, ali je glede teh vprašanj dosežen sporazum s socialnimi partnerji. Glede izjave, da čas za usklajevanja ne sme biti daljši kot čas, ki je predviden za obravnavo na vladi, je menil, da vlada tak zakon pripravlja tedne in vsaj 72 ur pri tako pomembnih vprašanjih ne bi smel predstavljati težave. Člani ESS so v razpravi, kljub različnim izhodiščnim predlogom, dosegli soglasje glede vsebine Poslovnika o vodenju usklajevanj predlogov PKP. ESS se je v nadaljevanju seje seznanil z osnutkom predloga PKP7 in sprejel sklep o oblikovanju Pogajalske skupine ESS za pripravo predloga PKP7, ki je že naslednji dan, v soboto, 12.12.2020, začela z delom. ESS se je seznanil tudi s poročilom o nadaljevanju aktivnosti glede digitalne pismenosti v Republiki Sloveniji. Predsednik KSJS je v razpravi opozoril, da je ključno vprašanje, ali vlada razume, kako velika vlaganja so potrebna v to področje. Poudaril je, da bi na tem področju potrebovali poseben zakon oziroma projekt za posodobitev transporta. Izpostavil je, da bi tudi na področju izobraževanja morali imeti določeno strategijo vlaganja v opremo in opozoril, da iz proračunov za naslednji dve leti niso razvidna vlaganja v to področje. Omenil je še izkušnjo s podjetjem Arnes in spletnimi učilnicami ter pojasnil, da so delali z opremo in zaposlenimi, ki jih imajo na voljo ter s šibkimi, neustreznimi prenosi. V nadaljevanju seje se je ESS seznanil z osnutkom Nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost ter s prvim poročilom Strokovnega odbora ESS za sodelovanje pri pripravi Nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost, ki bo svoje delo nadaljeval tudi v nadaljnjih fazah usklajevanj Nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost. Poleg tega se je ESS seznanil tudi s poročilom Strokovnega odbora ESS za pripravo smernic za izvajanje aktivne politike zaposlovanja za obdobje 2021-2025 in s prvim poročilom Pogajalske skupine ESS za pripravo zakona o dolgotrajni oskrbi in obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo. Ministrstvo za finance se je obvezalo, da bo do 10. januarja 2021 predložilo predlog načina financiranja Zakona o dolgotrajni oskrbi, Ministrstvo za zdravje pa je sprejelo obvezo, da bo za nadaljnje delo v Pogajalski skupini ESS ustrezno modificiralo člene, ki obravnavajo financiranje. ESS se je seznanil tudi s prvim poročilom Pogajalske skupine ESS za pripravo predloga zakona o nacionalnem demografskem skladu, pri čemer predloga sindikalne strani, da bi bila predmet pogajanj tudi ključna konceptualna vprašanja predloga ZNDS, ni podprl. Predsednik KSJS je v razpravi izpostavil, da se poročilo izogiba bistvenemu problemu, in sicer da se o ključnih vsebinskih vprašanjih zakona, ki se tičejo vseh prebivalcev, Poudaril je, da vlada vztraja pri svojih osnovnih usmeritvah, kot je prenos celotnega državnega premoženja na demografski sklad, ki pa ne bi bil namenjen zgolj trajnostnemu zagotavljanju potrebnih dodatnih sredstev za potrebe pokojninske blagajne, pač pa več ciljem, med drugim tudi tekočem financiranju družinske politike, ki je v tem zakonu slabo definirana, deloma pa tudi dolgotrajne oskrbe. Ocenil je tudi, da zakon ne zagotavlja neodvisnega korporativnega upravljanja demografskega sklada ter opozoril, da bo sindikalna stran, v kolikor bo vlada popolnoma ignorirala voljo velikega števila zaposlenih, storila vse, kar je v njeni moči, da bo uveljavitev takega zakona preprečila.

V letu 2020 je KSJS prejemala vabila za sodelovanje na sejah odborov Državnega zbora, v nekaterih primerih tudi na posebno zahtevo KSJS, da se nam omogoči sodelovanje pri obravnavi predlogov PKP. Sej odborov DZ so se udeleževali predsednik in podpredsednica KSJS ter predstavniki posameznih sindikatov, članov KSJS, ki so o razpravah in odločitvah odborov DZ obveščali predsedstvo. KSJS je bila v letu 2020 zastopana tudi v delu Državnega sveta RS, katerega član je tudi Branimir Štrukelj, predsednik KSJS, ki je o sklepih DS občasno poročal na sejah predsedstva KSJS.


2. Sistem plač in Kolektivna pogodba za javni sektor

Januarja 2020 se je trikrat sestala Delovna skupina za pripravo kriterijev za delovno uspešnost (09.01., 20.01. in 28.01.2020), na katerih so predstavniki MJU predlagali zmanjšanje števila kriterijev iz sedanjih petih na tri kriterije in uveljavitev možnosti, da bi delodajalci lahko kriterije podrobneje opredeliti v svojih internih aktih, kar pa so predstavniki pogajalske skupine KSJS zavrnili in predlagali zgolj spremembo enega kriterija, ter hkrati predlagali podrobnejša pojasnila posameznih kriterijev. Konec januarja, po odstopu vlade, pa je delo delovne skupine zastalo, saj ni bilo jasno, ali sodi usklajevanje glede sprememb kriterijev za delovno uspešnost med tekoče posle ali ne.

V zvezi z načinom usklajevanja vrednosti plačnih razredov je prišlo na sestanku strokovne skupine, dne 27.1.2020, do skupne ugotovitve, da bi uveljavitev sprememb, za katere bi se dogovorili, terjalo spremembe ZSPJS in KPJS, kar presega opravljanje zgolj tekočih poslov Vlade RS, zato je strokovna skupina začasno prekinila delo. Stališča vladne in sindikalne strani so si bila sicer daleč narazen. Po vladnem predlogu bi se višina uskladitve vrednosti plačnih razredov, ki bi izhajala iz realne rast produktivnosti, realne rast plač v zasebnem sektorju in inflacije, določila tako, da bi se ob upoštevanju dogovorjenih uteži zmanjšala za t. i. avtonomno rast plač v tekočem letu. Poleg tega pa je vladna stran predlagala še pet izločilnih okoliščin oz. stanj v javnih financah, v katerih se uskladitev ne bi izvedla. Predstavniki KSJS v strokovni skupini se z navedenim niso strinjali in so vladno stran opozorili, da so avtonomna rast plač in opredelitev okoliščin, v katerih se uskladitev vrednosti plačnih razredov ne izvede, dejavniki, ki jih je vladna stran tudi v preteklosti upoštevala pri pripravi svojih pogajalskih izhodišč, da pa so sindikalna izhodišča za t. i. redno usklajevanje osnovnih plač vedno izhajala iz interesa po zagotavljanju realne rasti plač javnih uslužbencev, ki niso napredovali, zato so sprejeti dogovori navadno vsebovali "varovalke", ki so v pogojih nižje gospodarske rasti zagotavljale vsaj neko minimalno uskladitev vrednosti plačnih razredov. Predstavniki KSJS so na sestanku opozorili tudi na vprašljivost smiselnosti sklepanja dogovora o načinu usklajevanja vrednosti plačnih razredov, če le-ta po vladnem predlogu tako ali tako predvideva vsakoletna pogajanja o tem, kolikšno težo bodo imeli posamezni kazalci.

Predsedstvo KSJS se je na seji 09.04.2020 seznanilo z razlago Komisije za razlago KPJS v zvezi z dodatkom po 11. točki 39. člena KPJS, ki je bila sprejeta s preglasovanjem, z odločilnim glasom predsednice Komisije. Na podlagi ocene, da je Komisija prestopila svoje pristojnosti in vsebinsko posegla v KPJS, je predsedstvo sklenilo, da bo KSJS zahtevala odstop predsednice Komisije.

KSJS in pogajalska skupina sindikatov javnega sektorja sta 15.04.2020 na Vlado RS, MJU in Komisijo za razlago KPJS naslovila dopis o protestnem odpoklicu sindikalnih članic Komisije za razlago KPJS. V dopisu je bilo navedeno, da predsednica Komisije za razlago KPJS ne uživa več zaupanja sindikatov javnega sektorja, zaradi česar so umaknili soglasje k njenemu imenovanju in jo pozvali, da naj do 14.04.2020 odstopi. Pojasnjeno je bilo, da je k omenjenemu pozivu botrovala 8.4.2020 spreta razlaga 11. točke 39. člena KPJS, s katero je Komisija z odločilnim glasom predsednice grobo presegla svoja pooblastila, omenjena razlaga pa je bila že 10.4.2020 objavljena v Uradnem listu, še preden bi bil zapisnik seje Komisije potrjen, kar je v nasprotju s poslovnikom o delu Komisije za razlago KPJS. Poudarjeno je bilo, da predsednica tako ne daje več potrebnega zagotovila in ne predstavlja garanta, da bi Komisija lahko nadaljevala svoje delo po načelih vestnosti in poštenja ter prepovedi povzročanja škode drugi stranki, v konkretnem primeru sindikatom javnega sektorja in njihovim članom. Zaključeno je bilo z navedbo, da sindikati niso bili obveščeni o tem, da bi predsednica Komisije odstopila, zato so v znak protesta odpoklicali sindikalne članice Komisije za razlago KPJS.

Predsedstvo KSJS je na izredni seji, dne 07.05.2020, ob obravnavi vladnega sklepa o obsegu sredstev za financiranje dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije, razdelitvi sredstev na neposredne proračunske uporabnike ter kriterijih za razdelitev teh sredstev posrednim proračunskim uporabnikom, ocenilo, da v tem primeru ne gre zgolj za enostransko opredelitev meril za delitev sredstev, kar samo po sebi pomeni globok zdrs z dosežene ravni socialnega partnerstva v javnem sektorju, temveč hkrati tudi za povsem nesprejemljivo, enostransko in oblastno opredelitev višine dodatka za zaposlene pri posrednih proračunskih uporabnikih. Zato je sklenilo, da se na to temo na MJU posreduje zahteva za takojšen sklic pogajalske komisije. Poleg tega je predsedstvo sklenilo, da KSJS oblikuje skupno zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja (glede obračuna plač in dodatkov k plačam vseh javnih uslužbencev in funkcionarjev), ki se naslovi na Urad predsednika RS, Kabinet predsednika vlade, Generalni sekretariat vlade, Protokol, vsa ministrstva, ZZZS in ZPIZ ter da se 11. maja 2020 skliče skupno novinarsko konferenco, na kateri bodo vodstva sindikatov vključenih v KSJS opozorila na upravičeno nezadovoljstvo zaposlenih v javnem sektorju v zvezi z izplačevanjem dodatka za delo v rizičnih razmerah in dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije.

Na izredni seji predsedstva KSJS je bila sprejeta tudi odločitev, da KSJS oblikuje skupno stališče v zvezi s solidarnostnimi pomočmi, ki ga bodo sindikati lahko posredovali svojemu članstvu. Sindikati KSJS so namreč od svojih članov prejemali številna vprašanja o upravičenosti do izplačila solidarnostne pomoči, ki jo za primer naravne nesreče, kar epidemija nalezljive bolezni je, predvidevajo KPND in panožne kolektivne pogodbe v javnem sektorju. KSJS je v stališču v zvezi s solidarnostnimi pomočmi izpostavila, da so pričakovanja po izplačilu te pomoči vsem zaposlenim v javnem sektorju lahko preveč optimistična in opozorila, da je odločitev o tem, ali to pomoč resnično potrebuje in ali bo vlogo za izplačilo solidarnostne pomoči iz naslova elementarne nesreče podal, na vsakem posameznem delavcu. Le slednji lahko zase presodi in oceni, ali so nastale takšne okoliščine, ki opravičujejo izplačilo do solidarnostne pomoči in jih ustrezno obrazloži v sami vlogi. Solidarnostna pomoč namreč mora izkazovati nek solidarnostni moment do delavca, ki se je znašel v stiski. Ob tem je opozorila, da v skladu s kolektivno pogodbo velja, da zahtevo za izplačilo solidarnostne pomoči vloži vsak posamezni javni uslužbenec sam, zahtevo za višjo solidarnostno pomoč pa vloži sindikat, na predlog člana, in sicer v obeh primerih v roku 60 dni od delavčeve ugotovitve o nastanku škode zaradi epidemije oziroma najkasneje v roku 60 dni po zaključku epidemije.

Na seji pogajalske komisije, dne 17. 06. 2020, je KSJS predlagala, da naj bi zaposleni prejeli v letu 2020 regres za letni dopust v višini 1.100 EUR. Pri obravnavi izplačila dodatkov v času epidemije pa je KSJS izpostavila, da zakonsko opredelitev COVID dodatka, ki ni bila usklajena s sindikati, delodajalcu omogoča, da arbitrarno določi osebe, ki jim bo dodatek pripadal, pri čemer javni uslužbenci nimajo možnosti pritožbe, če so s strani predstojnika spregledani. Opozorila je tudi, da je vlada arbitrarno določila maso za izplačilo navedenega dodatka in prepustila predstojnikom, da o višini dodatka odločajo brez kriterijev. Izrazila je pričakovanje, da se bo sklep vlade dopolnil s tistimi deli javnega sektorja, ki so bili iz razreza sredstev za dodatek COVID za mesec maj izločeni in izpostavila zaposlene v vzgoji in izobraževanju, ki so se po 18. 5. 2020 vrnili na delo, a je resorno ministrstvo na stališču, da večjim tveganjem niso bili izpostavljeni. Izpostavila je tudi nesprejemljive zamude pri izplačevanju dodatka za delo v rizičnih razmerah in dodatka COVID in opozorila, da do zamud pri izplačilu dodatkov prihaja tudi zato, ker delodajalci, ki imajo likvidnostne težave, predvsem zdravstveni in socialni zavodi, sredstev za financiranje dodatkov iz proračuna še niso prejeli.

Na seji pogajalske komisije, dne 01. 07. 2020, je bil parafiran Aneks h KPND, s katerim je bilo dogovorjeno, da regres za letni dopust za javne uslužbence v letu 2020 znaša 940,58 evra, za javne uslužbence, ki na dan izplačila regresa za letni dopust za leto 2020 prejemajo osnovno plačo, ki ustreza 20. ali nižjemu plačnemu razredu, pa 1.050,00 evrov.
KSJS je vladno stran pozvala, da se opredeli do posredovane zahteve KSJS glede dopolnitve 39. člena KPND in sicer glede 100% nadomestila plače za čas odrejene karantene. Vladna stran je odgovorila, da predlog zakona PKP4 vključuje tudi ureditev navedenega področja in sicer predvideva 50% nadomestilo plače za zaposlene, ki jim je bila odrejena karantena zaradi prihoda iz države, ki je uvrščena na t. i. rdeč seznam in 80% nadomestilo plače za primere odrejene karantene zaradi stika v Sloveniji. KSJS je opozorila, da rešitev, ki ne bi razločevala višine nadomestila plače za čas odrejene karantene zaradi stika v službi oz. pri delu od stika v zasebnem življenju, ni ustrezna ter poudarila, da bi moralo nadomestilo plače za čas odrejene karantene zaradi stika na delu znašati 100%.

Predsedstvo KSJS je na seji 21. 10. 2020 v zvezi z javnimi napovedmi predsednika vlade o predvidenih spremembah plačnega sistema javnega sektorja izrazilo pričakovanje, da se bo vlada najprej jasno opredelila, katere spremembe plačnega sistema načrtuje in pod kakšnimi pogoji, nato pa predlog sprememb posredovala sindikalni strani v pisni obliki. Predsedstvo je sprejelo tudi odločitev, da bo pred sprejemom stališča do predlaganih sprememb Uredbe o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence natančneje preverilo njihov učinek. Poleg tega je predsedstvo sklenilo, da bo za pogajalsko izhodišče KSJS pri obračunu kilometrine vzelo varianto, ki temelji na objavljenem podatku o maloprodajni ceni neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov za Slovenijo, ki se tedensko sporoča Evropski komisiji, s tem, da se vzame najvišji objavljeni podatek v tekočem mesecu.

Predsedstvo KSJS je na seji 25. 11. 2020 med drugim sklenilo, da se na MJU posreduje predlog KSJS za uradno tolmačenje Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede, po katerem se kot presek preverjanja pogojev za napredovanje v višji plačni razred upošteva celotno obdobje do 1. decembra, ter da se v predlogu eksplicitno zapiše, da predloga KSJS za uradno tolmačenje Uredbe v nobenem primeru ni moč šteti za predlog spremembe Uredbe. Poleg tega je predsedstvo sprejelo sklep, da KSJS zavrača predlagane spremembe Uredbe o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence, s katerimi se poslabšuje možnost izplačevanja DU iz naslova povečanega dela za javne uslužbence in povečuje možnost njenega izplačevanja za direktorje.

Decembra 2020 se je trikrat sestala Delovna skupina za obravnavo administrativno-tehničnih težav pri izvajanju določb o redni delovni uspešnosti (10., 18. in 23. 12. 2020). Člani delovne skupine so bili na sestankih seznanjeni z delovanjem aplikacije za izračun RDU in z določenimi pomanjkljivostmi pri njenem delovanju, ki so jih zaznali na MJU, in sicer, da v aplikacij ni omogočeno samostojno določanje (manjšega oz. razpoložljivega) zneska za RDU, ki bi se razdelil med javne uslužbence, medtem ko bi se preostali del prenesel v naslednje obdobje; ni postopkov za razporejanje (med javne uslužbence) morebitnega ostanka sredstev za RDU v zadnjem ocenjevalnem obdobju; ni postopkov za popravke že izplačanih zneskov za RDU v primeru napak pri vnosu oziroma korekcij zaradi kasnejših odločb o napredovanju javnih uslužbencev v plačni razred in/ali v naziv.
Člani delovne skupine so se strinjali, da se aplikacija dopolni z manjšimi popravki (doda se list s seznamom javnih uslužbencev in številom nadpovprečnih ocen, ki so jih prejeli v določenem obdobju; dodajo se šifre javnih uslužbencev pri letnih obvestilih, zagotovi se pravilno zaokroževanje pri letnih obvestilih). Glede odprave ostalih pomanjkljivosti pa na delovni skupini ni prišlo do soglasja. Večina sodelujočih se je z nekaterimi predlaganimi spremembami sicer strinjala (predvsem z možnostjo samostojnega določanja zneska za RDU v nekem obdobju), vendar je bilo ugotovljeno, da je za odpravo pomanjkljivosti navedenih v drugih dveh alinejah potrebna sprememba (dopolnitev) Kolektivne pogodbe za javni sektor.


3. Pogoji dela, socialna varnost, enake možnosti za vse in dodatno pokojninsko zavarovanje

KSJS je januarja 2020 podprla sprejem predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-O), saj bi bilo z njegovo uveljavitvijo ukinjeno dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Ob tem je KSJS zavzela stališče, da bi morala biti dajatev, ki bo nadomestila premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, oblikovana tako, da bo upoštevano načelo solidarnosti in da bo zagotovljeno nemoteno poslovanje zdravstvene blagajne. Žal do sprejema navedenega zakona ni prišlo, saj je konec januarja odstopila vlada Marjana Šarca. Pred tem je bil na januarski seji ESS zavrnjen predlog Zakona o interventnih ukrepih za stabilizacijo delovanja javnega zdravstvenega sistema, ki so ga pripravili na Zdravniški zbornici Slovenije, v parlamentarno proceduro pa ga je vložila NSi. Predlogu navedenega zakona so nasprotovale vse sindikalne centrale, saj bi z uvajanjem statusa neodvisnega zdravnika vodil v privatizacijo zdravstvenega sistema, zavrnili pa so ga tudi ostali socialni partnerji (Vlada RS in delodajalske organizacije) ter sprejeli sklep, da ni primeren za nadaljnjo obravnavo v Državnem zboru.

KSJS se je konec marca javno opredelila do Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19. Strinjala se je, da zahteva epidemija COVID-19 hitro ukrepanje, ob tem pa opozorila, da urgentno predlaganje in sprejemanje interventnih zakonov hkrati ne sme pomeniti tudi, da je sprejemljivo opuščati temeljno raven demokratičnih postopkov, ki veljajo v naši državi. Poudarila je, da se KSJS ne strinja s popolno opustitvijo usklajevanja zakonov, o katerih bi sicer morala biti opravljena razprava na ESS in opozorila, da nekateri deli zakona o interventnih ukrepih radikalno posegajo v pravice zaposlenih – med takšnimi so: premestitev javnega uslužbenca brez njegovega soglasja, zaposlovanje za določen čas najvišjih uradnikov brez izpeljanih razpisov, določanje ogromnega števila nadur brez ustrezno zagotovljenega sorazmernega časa za počitek. Izpostavila je, da KSJS od Vlade RS pričakuje, da ji bo omogočila sodelovanje pri nadaljnjem sprejemanju že napovedane interventne zakonodaje in da bodo njene konstruktivne in upravičene pripombe na posamezne člene zakona upoštevane.

Na sestanku sindikalnih central s predsednikom vlade, dne 06.04.2020, na Brdu, je sindikalna stran predstavila svoje poglede na PKP1. Predsednik KSJS je na sestanku izpostavil, da v KSJS ne najdemo opravičila za ravnanje vlade, da se o vsebini zakona ni posvetovala s socialnimi partnerji. Poudaril je, da je KSJS v 24 urah pripravila pripombe na interventni zakon in jih posredovala vladi, ta pa ni upoštevala nobene niti se nanje ni odzvala. Izpostavil je tudi problematiko, ki jo je v posebnem dopisu Vladi RS že izpostavil PSS (ustrezen počitek in ustrezno plačilo ter pravno podlago za dogovorno izolacijo dela kolektiva za namen ustvarjanja ustreznih rezerv in občasnih rotacij zdravih delavcev) ter opozorila v zvezi z izplačilom dodatka za delo v rizičnih razmerah, ki sta jih na vlado že naslovila SZSVS in SDZNS. Zastavil je tudi vprašanje, kdo bo plačal povečano nacionalno zadolževanje ter izrazil pričakovanje, da ne bodo tako kot v pretekli krizi v prvi vrsti prevladale zahteve za zniževanje stroškov v javnem sektorju. Podpredsednica KSJS pa je na sestanku s predsednikom vlade še posebej izpostavila specifike situacije v zdravstvu in socialnem varstvu, kjer zaposleni delajo na robu svojih zmogljivosti, njihove plače za mesec marec pa bodo nižje kot za mesec februar, saj jim marsikje ne bo izplačan obljubljeni dodatek za delo v rizičnih razmerah, izplačani pa jim bodo tudi nižji potni stroški, zaradi nedelovanja javnega prevoza, kar je nedopustno. Poudarila je, da še vedno primanjkuje zaščitne opreme ter da za zaposlene ni zagotovljeno testiranje niti v primerih, ko so bili v stiku z okuženo osebo, kar ni ustrezno. Predsednik vlade je zagotovil, da bodo sredstva za dodatek za delo v rizičnih razmerah zagotovljena. Glede zaščitne opreme je zatrdil, da je je dovolj, glede testiranj pa se je strinjal, da bi morala biti obsežnejša.

KSJS je v skladu z dogovorom na prvem sestanku delovne skupine, ki jo je vodil minister za delo Cigler Kralj, pripravila dodatne predloge za drugi zakonodajni paket za obvladovanje posledic epidemije (PKP2) v amandmajski obliki in jih skupaj s pripombami KSJS, ki v prvem zakonodajnem paketu niso bile upoštevane, dne 07.04.2020, poslala na MDDSZ. Ko je bilo pri pregledu odziva MDDSZ na stališča vseh sindikalnih central k prvem zakonodajnem paketu ugotovljeno, da se ministrstvo ni opredelilo do nobenega od predlogov, ki jih je podala KSJS in se nanašajo na zaposlene v javnem sektorju, je bil 10.04.2020 in kasneje še 16.04.2020 na MDDSZ posredovan javni protest z zahtevo po pojasnilu, zakaj in s kakšno utemeljitvijo MDDSZ vztrajno ignorira vse predloge KSJS in z opozorilom, da epidemija, s katero se spopadamo, ne more biti opravičilo za tako očitno znižanje dosežene ravni socialnega dialoga pri nas, še posebej ne v trenutku, ko prav javni uslužbenci in uslužbenke nosijo osrednjo težo spopada z epidemijo.

KSJS se je 06.07.2020 udeležila sestanka delovne skupine socialnih partnerjev za usklajevanje predloga PKP4. Sindikalna stran je na sestanku kot ključno vsebino amandmajev izpostavila višanje nadomestil plač v primeru odrejene karantene in podaljšanje roka, do katerega lahko upravičenci za izplačilo sredstev iz ukrepov, določenih v ZIUZEOP, vlagajo zahtevke (do 30.09.2020). Izpostavljeno je bilo tudi financiranje dodatnih kadrov v socialno varstvenih zavodih v javni mreži, vendar amandma k 37. členu ni bil dogovorjen. Amandmaji, ki so bili usklajeni na delovni skupini, so bili v skladu z dogovorom vloženi kot amandmaji SDS in skoraj v celoti sprejeti. Rok za vlaganje zahtevkov za izplačilo sredstev iz ukrepov, določenih v ZIUZEOP, je bil sicer podaljšan le do 31.8.2020, izpadel pa je tudi del amandmaja glede nadomestila plače v primeru preventivne izolacije. Spremenjen je bil tudi 37. člen, tako da so bile iz njega črtane zdravstvene storitve in bo denar namenjen samo za socialno-varstvene zavode in za zavod za zaposlovanje.

KSJS in ostale sindikalne centrale so 14.07.2020 na Vlado RS, Državni zbor in poslanske skupine naslovile javni poziv v zvezi poskusom spreminjanja svežnja medijske zakonodaje, ki se ga je Ministrstvo za kulturo lotilo tako, da je za njegovo javno obravnavo namenilo natanko 6 dni. Sindikalne centrale so navedeni način sprejemanja zakonodaje, ki ureja delovanje javnih služb, med katere spada tudi velik del dejavnosti, ki jo po veljavnem Zakonu o Radioteleviziji Slovenija izvaja Radiotelevizija Slovenija, označile kot nesprejemljiv, neodgovoren in škodljiv. Opozorile so, da predlog Zakona o Radioteleviziji Slovenija močno krči razpoložljiva sredstva za delovanje Radiotelevizije Slovenija, onemogoča kakovostno izvajanje javne službe, ogroža delovna mesta, prinaša komercializacijo Radiotelevizije Slovenija in jo s tem postavlja v veliko odvisnost od tržnih virov z vsemi negativni učinki, ki jih to prinaša za izvajanje javne službe in uporabnike storitev, ki jih zagotavlja Radiotelevizija Slovenija, vključno s tveganjem privatizacije. Sindikalne centrale so poudarile, da izvajanje javne službe ne more in ne sme biti izključno stvar vladajoče koalicije, ki bi ga lahko prikrojila svojim potrebam, temveč gre za odločitev, ki mora biti pripravljena in sprejeta s soglasjem in v interesu širše javnosti in ob vključevanju vseh relevantnih deležnikov. Zahtevale so, da se predlogi vseh treh zakonov iz svežnja medijske zakonodaje nemudoma umaknejo iz javne obravnave in se izvede transparentno usklajevanje predlogov z vsemi relevantnimi deležniki, vključno z reprezentativnimi sindikati in strokovno javnostjo, po zaključku usklajevanja pa naj se omogoči javna obravnava predlogov v trajanju najmanj 60 dni, ki bo omogočila sodelovanje najširše javnosti in možnost dodatnega usklajevanja morebitnih odprtih vprašanj, z namenom ohranitve in razvoja kakovostne javne službe, ki jo izvaja Radiotelevizija Slovenija kot javni zavod posebnega kulturnega in nacionalnega pomena.

V začetku septembra 2020 je z delom pričela Pogajalska skupina ESS za pripravo predloga zakona o dolgotrajni oskrbi (ZDO), v katero sta bila v imenu KSJS imenovana Irena Ilešič Čujovič in Marjan Meglič. V skladu s sklepom predsedstva KSJS se je KSJS pri usklajevanju ZDO zavzemala, da bo zakon temeljil na načelih univerzalnosti, solidarnosti in enakosti. KSJS je v pogajanjih/javni obravnavi ZDO pripravila splošne pripombe k predlogu ZDO. Osnovno opozorilo je bilo, da iz predloga zakona veje ven skrb za zavarovanje rizika za finančni del dolgotrajne oskrbe, ne pa za storitveni del. Pogajanja je v novembru 2020 prekinila vladna stran, potem ko ni znala pojasniti načina in virov financiranja zavarovanja za dolgotrajno oskrbo.

Predsedstvo KSJS je 07.09.2020 potrdilo vsebino javnega protesta KSJS proti političnim posegom vodstva MNZ v delo policije in izrekla podporo Policijskemu sindikatu Slovenije. V javnem protestu je KSJS ostro obsodila pritiske, ki jih je nad uslužbenci policije in člani Policijskega sindikata Slovenije že več mesecev izvajal minister za notranje zadeve Aleš Hojs in v celoti podprla aktivnosti Policijskega sindikata Slovenije za ohranitev spoštovanja vladavine prava, demokratičnih standardov, konstruktivnega socialnega dialoga, spodbujanja ozaveščenosti zaposlenih o njihovih pravicah in širjenja pravne pismenosti na področju delavskih pravic.
Predsedstvo je tudi sklenilo, da bo KSJS na listo strokovnjakov za posredovanje in listo arbitrov za reševanje kolektivnih delovnih sporov predlagala najmanj po 7 predstavnikov. Sindikati so v dogovorjenem roku na KSJS posredovali imena svojih predstavnikov, in sicer: Nadja Götz, Jadranka Zupanc in Jernej Zupančič (SVIZ), Irena Ilešič Čujovič in Staša Curk Accetto (SZSVS), Janez Turuk (SDZNS) in Tjaša Škedelj (PSS).
Predsedstvo se je seznanilo tudi z analizo podatkov, pridobljenih na podlagi zahteve KSJS za posredovanje informacij javnega značaja, glede izplačil dodatkov v času epidemije iz naslova KPJS in ZIUZEOP ter sklenilo, da bo KSJS v prihodnjih zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja vztrajala, da se podatki posredujejo v obliki, ki bo omogočala njihovo nadaljnjo obdelavo.

KSJS je 23.09.2020 skupaj z ostalimi sindikalnimi centralami na Vlado RS, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter na Ekonomsko-socialni svet naslovila sporočilo, v katerem je bilo izpostavljeno, da se je usklajevanje predloga PKP5 brez potrebe začela bistveno prepozno, kar je botrovalo slabi pripravi gradiv, neusklajenosti med resorji na vladni strani in številnim spremembam in popravkom prvotnih predlogov, kar je ob skrajno kratkih rokih močno oteževalo ali celo onemogočalo kakovostno delo in pripravo strokovnih in dobro premišljenih in utemeljenih rešitev. Izpostavljeno je bilo tudi soglasje vseh treh strani, da naj PKP5 vsebuje samo določbe, ki se neposredno nanašajo na preprečevanje in omejevanje širjenja COVID-19 ter na ukrepe, ki so potrebni za odpravljanje posledic širjenja COVID-19, ne pa tudi določb, ki so sistemske narave in nimajo neposredne zveze s COVID-19. Kot posebej pomembno je bilo izpostavljeno soglasje socialnih partnerjev glede nekaterih pomembnih rešitev, ki smo jih predlagali tudi sindikati, npr. glede podaljšanja ureditve nadomestila plače za čas odrejene karantene in za čas varstva otroka, ki mu je odrejena karantena, glede zagotavljanja sredstev za pokrivanje primanjkljaja ZZZS, glede razbremenitve zdravnikov družinske medicine z možnostjo odsotnosti z dela do 3 dni brez obiska osebnega zdravnika, glede možnosti prerazporejanja zaposlenih v zdravstvu in delu socialnega varstva ob soglasju zaposlenega itd. Izpostavljena so bila tudi pričakovanja, da bo vlada predloge, ki se nanašajo na sistem plač v javnem sektorju ali na delovna razmerja javnih uslužbencev, usklajevala in uskladila v socialnem dialogu s sindikati javnega sektorja, s katerimi se o predmetnih vsebinah še ni usklajevala.

KSJS je 07.10.2020 na pobudo GO SI-JUS na Vlado RS in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo posredovala javno sporočilo, v katerem je obsodila nesprejemljiv pristop, ki sta se ga poslužila Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo in Vlada RS s posegom v organiziranost in delovanje javnih agencij zadolženih za regulacijo kapitalskih trgov, zavarovalnic, varstva konkurence, trga z energijo, telekomunikacij, medijev, avdiovizualnih in poštnih storitev, varnosti prometa, civilnega letalstva in železniškega prometa, ko sta v popolni tajnosti pripravila predlog zakona, brez potrebnih študij o njegovih sinergijskih učinkih, in od javnih agencij zahtevala pripombe v roku 24 ur. KSJS je ocenila, da je predlog Zakona o Javni agenciji RS za trg in potrošnike in Javni agenciji RS za finančne trge, s katerim se ukinja neodvisnost in avtonomija osmih javnih agencij in se jih združuje v dve "super agenciji", neposredno podrejeni vladi, v pomembnih delih v nasprotju z evropskimi direktivami in ga kot nesprejemljivega zavrnila. Izrazila je pričakovanje, da bo nesprejemljivi predlog zakona umaknjen iz nadaljnje obravnave in da bodo, v skladu s Pravili o delovanju Ekonomsko-socialnega sveta, socialni partnerji povabljeni k sodelovanju pri pripravi morebitnega novega predloga zakona, k nadaljnji javni razpravi pa tudi vsi ostali relevantni deležniki.

KSJS je 05.11.2020 ostro zavrnila neupravičene pozive delodajalskih organizacij po zamrznitvi minimalne plače, ki so jo želeli doseči v okviru priprave šestega protikoronskega zakonskega svežnja – PKP6. Poudarila je, da so trditve delodajalcev, da bo dvig minimalne plače resno ogrozil konkurenčnost slovenskega gospodarstva in povzročil izgubo velikega števila delovnih mest, pretirane in nesorazmerne, saj je zadnja analiza učinkov dviga bruto minimalne plače in izločitve dodatkov na ravni celotnega gospodarstva v letu 2020 pokazala, da je finančni učinek dviga bruto minimalne plače in izločitev vseh dodatkov skupaj 197,1 mio evrov oz. 1,77 % mase plač. Znesek skupnega učinka obeh sprememb na ravni celotnega gospodarstva v skladu z zbirnimi letnimi poročili gospodarskih družb (AJPES) pa je predstavljal 4,7% neto čistega dobička poslovanja gospodarskih družb v letu 2018 (4,2 mrd evrov). KSJS je izrazila pričakovanje, da bodo ukrepi, ki bodo zajeti v PKP6, oblikovani v okviru socialnega dialoga, ob aktivnem sodelovanju socialnih partnerjev in še bolj usmerjeni k delavcem in njihovim družinam ter k spodbujanju domače potrošnje, in da dvoletna zamrznitev minimalne plače, ki jo predlagajo delodajalci, v nobenem primeru vanj ne sodi.

Predsedstvo KSJS je na seji 04.12.2020 ocenilo, da Vlada RS tudi pri pripravi predloga sedmega protikoronskega zakonskega paketa (PKP7) nadaljuje s prakso neenakopravne obravnave socialnih partnerjev, saj kljub nasprotnim zagotovilom, sindikalni strani tudi tokrat ne omogoča pravočasne vključitve v pripravo zakonskega predloga, medtem ko delodajalsko stran seznanja že z njegovimi delovnimi osnutki, v katere vključuje tudi njihove predloge, ki pa imajo neposredni negativen učinek na zaposlene z najnižjimi dohodki, saj vključujejo zamrznitev minimalne plače. Predsedstvo KSJS ocenilo, da Vlada RS v dogovoru z delodajalci epidemijo zlorablja za odstop od zakonsko dogovorjenega zvišanja minimalne plače, pri čemer krši osnovna pravila socialnega partnerstva, ki do zdaj v Sloveniji niso bila vprašljiva. Predsedstvo KSJS je zato soglasno sklenilo, da se s 04.12.2020 začnejo priprave na splošno stavko, ki jo bo KSJS, skupaj z drugimi, uporabila za preprečitev uveljavitve zamrznitve minimalne plače.

KSJS je 10.12.2020 skupaj z ostalimi sindikalnimi centralami na poslanke in poslance Državnega zbora naslovila poziv, da naj glede predloga Zakona o nacionalnem demografskem skladu podprejo sklep, da je le-ta neprimeren za nadaljnjo obravnavo. Sindikalne centrale so opozorile, da je demografski sklad potreben, vendar je potrebno z zakonom jasno opredeliti njegovo funkcijo, ki bi morala biti v dolgoročnem zagotavljanju dodatnih sredstev za financiranje javne pokojninske blagajne in seveda njegov način delovanja, financiranja oziroma upravljanja s sredstvi ipd. Prav v teh ključnih točkah pa je predlog Zakona o nacionalnem demografskem skladu po prepričanju sindikalnih central skrajno problematičen, ker: predvideva uporabo sredstev demografskega sklada tudi za tekočo porabo in zgolj del sredstev za akumulacijo; ne predvideva nobenih novih virov sredstev za demografski sklad, ki bi poleg kapitalskih naložb povečevala sredstva sklada in mu na dolgi rok zagotavljala zadostne vire za sofinanciranje izdatkov za pokojnine; predvideva izdatke za namene, ki po niso naloga demografskega sklada in so poleg tega tudi popolnoma nedefinirani (financiranje ukrepov družinske politike in dolgotrajne oskrbe); vse premoženje države koncentrira na enem mestu, kar je problematično tako z vidika upravljanja, kot tudi z vidika smiselnosti in ustreznosti prenašanja določenih kapitalskih naložb v demografski sklad glede na namen, zaradi katerega se ustanavlja (zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti pokojninskega sistema); vse vzvode za upravljanje in nadzor daje v roke političnim strankam in vladi in ne zagotavlja vključenosti predstavnikov aktivne populacije, za katere socialno varnost v času starosti naj bi bil demografski sklad namenjen.

KSJS in ostale sindikalne centrale so 16.12.2020, po zaključku pogajanj za PKP7, podale skupno izjavo, v kateri so je opisale potek in zaključek pogajanj in svoja pričakovanja glede njihovega nadaljevanja. Opozorile so, da zaključek pogajanj ne ustreza poslovniku in dogovorjenemu na ESS in pogajalski skupini, saj ob zaključku pogajanj ni jasno, kakšen je predlog besedila zakona, ki ga bo obravnavala vlada. Socialni partnerji namreč ob zaključku pogajanj niso prejeli predlaganih rešitev za vse člene, saj do vseh predlogov vladna stran do zaključka pogajanj še niti ni imela izoblikovanega končnega predloga. Navedeno je še posebej problematično zato, ker so neusklajeni in brez jasnega vladnega predloga ostali nekateri, za sindikalno stran ključni členi. Takšna sta na primer predlog, po katerem višina nadomestila plače za čas karantene in višje sile zaradi zaustavitve javnega prevoza in zaprtja mej ne sme biti nižje od minimalne plače in predlog o 100 % nadomestilu plače v primeru okužbe s COVID-19, ki se financira iz proračuna. Prav tako je ostal odprt predlog o dodatku za pogoje dela v pogojih epidemije za vse zaposlene.

KSJS in ostale sindikalne centrale so 21.12.2020 poslanke in poslance Državnega zbora pozvale, da iz predloga PKP7 črtajo 28. in 29. člen PKP7, ki sistemsko posegata v Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o javnih uslužbencih z uvajanjem novega odpovednega razloga, ki omogoča odpuščanje starejših delavcev brez utemeljenega razloga takoj, ko le-ti izpolnijo pogoje za starostno upokojitev. Sindikalne centrale so opozorile, da navedeni predlog nikoli ni bil predlog socialnega dialoga na seji ESS ali v pogajanjih in da predstavlja zniževanje pravic delavcev ter uvaja diskriminatorno obravnavanje starejših delavcev v delovnem razmerju.


4. Zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lasti z vknjiženo pravico uporabe nekdanje ZSS oz. sedanje ZSSS

KSJS je bila v letu 2020 še vedno solastnica Sindikalnega izobraževalnega centra v Radovljici, ki je od septembra 2010 zaprt, vendar ga sindikalnim centralam, kljub kar nekaj poskusom, še ni uspelo prodati. Počitniška hišica Biba na Veliki planini pa je bila konec leta 2020 prodana.
KSJS je od 24.07.2007 lastnica poslovnih prostorov v Domu sindikatov, na Dalmatinovi 4, v Ljubljani. Odločbo o vpisu etažne lastnine KSJS v zemljiško knjigo je Okrajno sodišče Ljubljana izdalo decembra 2019. KSJS je del poslovnih prostorov v Domu sindikatov, tako kot v preteklih letih, tudi v letu 2020 oddajala v najem.

KSJS je imela v letu 2020 z nepremičninami vrsto stroškov, kot so: plačila vzdrževanja (nujni vzdrževalni stroški na SIC Radovljica), stroški odvetniških storitev, stroški provizij posrednikom ter plačilo davka od najemnin. Sredstva pridobljena od prodaje nepremičnin, katerih solastnik je bila KSJS, kakor tudi stroški nepremičnin, se vodijo na računu kot sredstva posebnega nepremičninskega sklada KSJS.


5. Sodelovanje v organih, projektih in sodelovanje z drugimi sindikalnimi organizacijami

KSJS je v letu 2020 preko svojih predstavnikov sodelovala v organih, ki vodijo socialni dialog o pomembnih vprašanjih, ki zadevajo zaposlene v državi Sloveniji. Predsednik in generalni sekretar KSJS Branimir Štrukelj in Bojan Hribar sta kot član in namestnik člana sodelovala na sejah ESS. Nadja Götz je kot članica sodelovala v Evropskem ekonomskem in socialnem odboru in v Svetu Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. V skupščini Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije so kot člani sodelovali 4 predstavniki sindikatov KSJS: Dragica Kekec (članica Upravnega odbora ZZZS), Alen Pečarič, Janez Turuk in Jernej Zupančič. V Svetu Zavoda RS za zaposlovanje je kot član sodeloval generalni sekretar KSJS Bojan Hribar, v delu Državnega sveta RS pa je kot državni svetnik sodeloval predsednik KSJS Branimir Štrukelj.

V letu 2020 so bile izvedene volitve novih sodnikov porotnikov delovnih in socialnega sodišča. Na volitvah (21.09.2020) je bilo na predlog sindikatov, članov KSJS, izvoljenih 136 sodnikov porotnikov, kar je 40 več kot v prejšnjem mandatu.

Člani sindikatov KSJS so sodelovali še v drugih organih socialnega dialoga, in sicer v Uradniškem svetu RS, Strokovnem svetu RS za vzgojo in izobraževanje, Nadzornem odboru Modre zavarovalnice, Odboru Krovnega pokojninskega sklada javnih uslužbencev (KPSJU), Odboru Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja (SODPZ), idr.

KSJS je v letu 2020 nadaljevala z izvajanjem štiriletnega projekta »Skupaj nad izzive trga dela« (od 11.12.2017 do 30.9.2021), ki ga je pridobila s prijavo na javni razpis MDDSZEM za sofinanciranje projektov socialnih partnerjev.
Projekt je v letu 2020 potekal v skladu z načrtom. Izvedeni so bili trije projektni sestanki (30.01., 21.05. in 05.11.2020) in tri usposabljanja za zaposlene pri sindikatih KSJS, in sicer: Sodobni izzivi na področju mobilnosti in migracij, 05.03.2020; Socialni marketing/Socialna varnost, 12.03.2020; Varnost in zdravje pri delu, 18.06.2020.
Kljub zaostreni epidemiološki situaciji je bilo v živo izvedenih pet regionalnih posvetov:
  • 7. regionalni posvet KSJS, v sodelovanju s SI-JUS, 17.06.2020, 31 udeležencev;
  • 8. regionalni posvet KSJS, v sodelovanju s SZSVS, 11.09.2020, 20 udeležencev;
  • 9. regionalni posvet KSJS, v sodelovanju s SVIZ, 15.09.2020, 32 udeležencev;
  • 10. regionalni posvet KSJS, v sodelovanju s PSS, 16.09.2020, 28 udeležencev;
  • 11. regionalni posvet KSJS, 17.09.2020, 40 udeležencev.
Izdelane so bile vse tri planirane študije: Analiza psihofizičnih obremenitev vzgojiteljev v vrtcu; Možnosti pravnega zavarovanja za člane sindikatov; Analiza možnosti aktivnega staranja strokovnih delavcev v VIZ s postopnim uvajanjem mladih v poklice.
Izdani sta bili dve brošuri: Pomiritveni postopki in ukrepi v javnem sektorju in Kaj so prinesle zadnje spremembe pokojninskega zakona?

V letu 2020 je bilo 13 sestankov tako imenovane koordinacije sindikalnih central, na katerih so bila oblikovana skupna stališča in sprejeti dogovori o skupnem nastopu in aktivnostih v zvezi z vladnimi predlogi PKP in o drugih aktualnih zadevah. Koordinacije sindikalnih central se je med drugim sestala tudi z Velimirjem Boletom z EIPF – glede predloga ZNDS in organizirala skupno novinarsko konferenco. Sestankov koordinacije sindikalnih central sta se redno udeleževala predsednik in generalni sekretar KSJS, občasno pa tudi podpredsednica KSJS.

Predstavniki KSJS so sodelovali na različnih dogodkih, ki so jih je organizirali Vlada RS, Državni svet RS, Ekonomsko-socialni svet, Evropski ekonomsko-socialni odbor in Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji. KSJS je med drugim sodelovala na: mednarodni konferenci »Nagrajevanje delovne uspešnosti v javnem sektorju«; posvetu o Nacionalnem programu izobraževanja odraslih; predstavitvi projekta MDDSZ in ZPIZ Moje delo  Moja pokojnina; spletni konferenci Evropske komisije in UMAR-ja »Ekonomska in družbena preobrazba Slovenije v času četrte industrijske revolucije.

KSJS je o svojem delovanju, sprejetih stališčih, sklepih in odločitvah redno obveščala sindikate, člane KSJS, preko sporočil medijem in z objavo vseh pomembnejših informacij o delovanju konfederacije in njenih temeljnih dokumentov na spletni strani pa je skrbela tudi za obveščanje javnosti.


Organizacijske in kadrovske zadeve

Sindikati, člani KSJS so ohranili število članov in obdržali organizacijsko strukturo, ki so jo zgradili v preteklih letih. Predsedstvo KSJS je julija 2020 za podpredsednico KSJS ponovno imenovalo Ireno Ilešič Čujovič, predsednico SZSVS, na decembrski seji je predsedstvo imenovalo Bojana Hribarja za generalnega sekretarja KSJS za nov 4-letni mandat ter sklenilo, da KSJS s 01.01.2021 sklene pogodbo o zaposlitvi z Martino Vuk, univ. dipl. prav., na delovnem mestu strokovna sodelavka KSJS za pravne zadeve.


Zaključek

Poročilo podaja pregled in oceno številnih aktivnosti delovanja Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije, ki so potekale v letu 2020. Poročilo sledi programu dela KSJS za obdobje 2018 – 2022 ter operativnemu načrtu dela, ki ga je sprejelo predsedstvo za leto 2020. Podrobneje pa je mogoče vsebino dela KSJS razbrati tudi iz številnih zapisnikov in sporočil, ki so bili v letu 2020 poslani članom KSJS ali javno objavljeni.


Bojan Hribar,
generalni sekretar


Opomba:
Poročilo o delovanju KSJS v letu 2020 je bilo sprejeto na 23. redni seji predsedstva KSJS, 24.0 2. 2021 v Ljubljani.


Meni

Kontakt

KONFEDERACIJA SINDIKATOV JAVNEGA SEKTORJA SLOVENIJE
Dalmatinova ulica 4
1000 Ljubljana
tel./faks: 01 434 12 11
pišite nam

Konfederacija sindikatov javnega sektorja - Izvedba: Insist d.o.o.