Poročilo o delovanju KSJS v letu 2017

Uvod

Delovanje Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) v letu 2017 je temeljilo na načrtu dela KSJS za letu 2017, ki ga je sprejelo predsedstvo KSJS na 20. redni seji, 16. 2. 2017. Podlaga za aktivnosti so bile predvsem naloge in aktivnosti iz programa KSJS za mandatno obdobje 2014 – 2018, sprejetega na 4. kongresu KSJS.

Aktivnosti organov KSJS so obsegale sodelovanje sindikatov v odločanju na državni ravni, predvsem v okviru Ekonomsko-socialnega sveta, odborov DZ in v okviru Državnega sveta RS. Predstavniki KSJS so aktivno sodelovali še v delovnih skupinah vlade in ministrstev, organih socialnega zavarovanja in delovnih skupinah, ki jih je imenoval ESS ali so bile ustanovljene pri MDDSZEM. Predstavniki KSJS so aktivno delovali v organih Modre zavarovalnice in prispevali k upravljanju dodatnega pokojninskega zavarovanja javnih uslužbencev.

V letu 2017 je bilo delovanje KSJS v največji meri osredotočeno na vodenje pogajanj o odpravi anomalij pri uvrščanju delovnih mest in nazivov v plačne razrede ter o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leto 2018, na podlagi Dogovora o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju, ki je bil podpisan 21. decembra 2016. Pogajanja med vlado in sindikati javnega sektorja so potekala praktično celo leto 2017, sklicanih je bilo kar 34 sej pogajalske komisije. Pogajanja je na sindikalni strani v pretežni meri usmerjala pogajalska skupina KSJS, zlasti v obdobju pred parlamentarnimi počitnicami, ki je bilo zaključeno 27.7.2017 s podpisom aneksov h kolektivnim pogodbam, s katerimi so se odpravile anomalije pri uvrščanju delovnih mest do 26. plačnega razreda in delovnih mest tako imenovanih pooblaščenih uradnih oseb. Jeseni 2017 pa so se pogajanja o odpravi anomalij pri vrednotenju delovnih mest in nazivov ter o sproščanju preostalih varčevalnih ukrepov znašla v pat poziciji, saj se sindikalni pogajalski skupini nista uspeli poenotili o skupnem predlogu in nadaljnjem poteku pogajanj pri vrednotenju delovnih mest v plačni skupini J in orientacijskih delovnih mest nad 26. plačnim razredom. Pogajalska skupina KSJS se je v skladu z določili Dogovora o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju zavzemala, da se najprej odpravijo anomalije pri vrednotenju DM nad 26. PR, v nadaljevanju pa pogajanja o odpravi anomalij, ki so posledica dviga zdravniških plač. Druga sindikalna pogajalska skupina pa je vztrajala, da se je treba pogajati o odpravi anomalij nad 26. PR in anomalij na podlagi primerjave z zdravniškimi delovnimi mesti hkrati. Pogajalski skupini sindikatov sta imeli različne poglede tudi glede samega načina pogajanj. Medtem ko je pogajalska skupina KSJS sodila, da se morajo o odpravi anomalij po posameznih plačnih skupinah pogajati za to pristojni socialni partnerji, podpisniki posameznih kolektivnih pogodb, pa je druga pogajalska skupina vztrajala, da morajo vsa pogajanja potekati na centralni ravni. Pogajanja o odpravi anomalij pri vrednotenju delovnih mest in nazivov so bila na seji pogajalske komisije, dne 18.12.2017, prekinjena.

Med aktivnostmi, ki so bile močno v ospredju KSJS in sindikatov, članov KSJS so bile tudi obravnave delovnih gradiv, osnutkov in predlogov zakonov, s katerimi je Vlada nameravala uvesti spremembe v javni sektor ali širše posegati v delovnopravni in socialni položaj zaposlenih. Posebne pozornosti so bile v KSJS deležne predlagane spremembe Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, Zakona o javnih uslužbencih, Zakona o reprezentativnosti sindikatov, Zakona o delovnih razmerjih, Zakona o urejanju trga dela, Zakona o inšpekciji dela in Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Poleg tega je bila KSJS s svojimi predstavniki vključena v delovno skupino za obravnavo Bele knjige o pokojninah.

KSJS se je 5.6.2017 prijavila na javni razpis MDDSZEM za sofinanciranje projektov socialnih partnerjev, delno sofinanciran s strani Evropske unije, iz Evropskega socialnega sklada. Vloga za projekt KSJS »Skupaj nad izzive trga dela« je bila na podlagi pozitivne ocene s strani MDDSZEM konec leta 2017 potrjena, tako da se bo projekt izvajal od 11.12.2017, ko je bila pogodba podpisana, do 30.9.2021.

KSJS je tudi v letu 2017 sodelovala v postopku lastninjenja po Zakonu o lastninjenju nepremičnin v lasti nekdanje ZSS, ki še ni bil v celoti zaključen, nadaljevale pa so se tudi aktivnosti za prodajo nekaterih nepremičnin, katerih solastnik je KSJS.

Predsedstvo KSJS se je v letu 2017 sestalo na 7 rednih in 2 izrednih sejah. Pogajalska skupina KSJS se je sestala na 37 sestankih ter poleg tega še na 11 skupnih sestankih z drugo sindikalno pogajalsko skupino. Na eni seji se je sestal Odbor za nadzor finančno-materialnega poslovanja, ki je obravnaval Poročilo o delu in pregledal Poročilo o finančno-materialnem poslovanju KSJS. Predsedstvo je o aktivnostih obveščalo članstvo in javnost na spletni strani KSJS, s sporočili za javnost in na novinarskih konferencah.


Poročilo je pripravljeno po naslednjih programskih sklopih:

1. Delo organov KSJS - sodelovanje v odločanju na državni ravni

Ekonomsko-socialni svet RS (ESS) se je v letu 2017 sestal na 11 rednih sejah (od 298. do 308. seje) in 5 izrednih sejah. Na sejah ESS in njegovih delovnih skupin sta redno sodelovala predstavnika Branimir Štrukelj, kot član in Bojan Hribar kot namestnik člana ter posredovala stališča predsedstva do posameznih vprašanj. Na drugi strani sta organe KSJS in sindikatov članov KSJS seznanjala s stališči socialnih partnerjev oz. s sklepi ESS. Sej ESS so se ob obravnavi tem, ki so bile pomembne za članstvo posameznega sindikata, člana KSJS, kot gosti udeleževali tudi predstavniki vodstev posameznih sindikatov. Glede na vpliv, ki so ga imeli nastopi predstavnikov KSJS na oblikovanje stališč ESS, je utemeljena ugotovitev, da je imela KSJS v ESS pomembno vlogo in pustila trajen pečat.

Na januarski seji ESS je bilo obravnavano sodelovanje socialnih partnerjev v Evropskem semestru 2017. Skupno stališče sindikalne strani je predstavil predsednik KSJS. Izpostavil je stališče Evropske konfederacije sindikatov (EKS), ki mu pritrjujejo tudi slovenski sindikati in katerega ključni poudarki so na odpiranju novih delovnih mest, ukinitvi varčevanja ter na spodbujanju gospodarske rasti in izboljšanju plač v evropskih državah. Zavzel se je za krepitev kolektivnega dogovarjanja, ki je prav tako ena glavnih evropskih sindikalnih usmeritev, saj je v času krize kolektivno dogovarjanje zamrlo, kar je razvidno iz zmanjšanega števila sklenjenih kolektivnih pogodb. Poleg tega je poudaril, da je pri Evropskem semestru potreben večji poudarek tudi na socialni varnosti, v povezavi s pokojninskimi sistemi ter izrazil kritike v povezavi z izračunavanjem strukturne vrzeli, na kar je v preteklosti opozarjal takratni minister za finance dr. Dušan Mramor. V zvezi s pripravo dokumentov Evropskega semestra je predlagal, da se socialne partnerje vanjo vključi že v obdobju, ko ministrstva pripravljajo vsak svoj prispevek za osnutek Nacionalnega reformnega programa (NRP). ESS je opravil tudi posvetovanje o znesku uskladitve minimalne plače za leto 2017 ter ustanovil tri strokovne odbore ESS: Strokovni odbor za delo in socialne zadeve, Strokovni odbor za finance in gospodarstvo ter Strokovni odbor za državno ureditev in javne zadeve.

Na izredni seji ESS 31. januarja je se je ESS seznanil z delovnim gradivom predloga Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-1) in ustanovil pogajalsko skupino za njegovo usklajevanje.

Na februarski seji se je ESS seznanil z s stanjem na pripravi NRP. Predsednik KSJS, ki je predstavil skupno stališče sindikalne strani, je opozoril, da začetni način usklajevanja dokumentov Evropskega semestra ni skladen s smernicami, ki ga s tem v zvezi nalaga Evropska komisija ter izrazil kritiko nad pasivnostjo večine ministrstev. Poleg tega je izpostavil vprašanje smiselnosti spodbujanja gospodarske rasti, ki po drugi strani od držav ob višji rasti terja še večjo stopnjo varčevanja.

Na marčni seji je ESS obravnaval osnutek NRP. Sprejet je bil dogovor o njegovem nadaljnjem usklajevanju ter da bo Ministrstvo za zdravje socialnim partnerjem pred sklicem naslednje seje pogajalske skupine za usklajevanje predloga ZZVZZ-1 poslalo finančne izračune, ki so podlaga za pripravo predloga zakona.

Na aprilski seji se je ESS se je seznanil z Odlokom o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2018 do 2020 in osnutkom Programa stabilnosti 2017 ter sprejel izhodišča za udeležbo tripartitne delegacije Republike Slovenije na 106. rednem zasedanju Mednarodne konference dela, od 5. do 16. junija 2017, v Ženevi. Predsednik KSJS je zvezi z obravnavanima dokumentoma v imenu sindikatov izpostavil, da gre za nadaljevanje varčevanja in doseganja cilja stabilnosti na račun kakovosti življenja ljudi. Opozoril je tudi, da Vlada nima soglasja za načrtovano fleksibilizacijo delovnih razmerij v javnem sektorju in za nadomestitev kratkoročnih varčevalnih ukrepov s sistemskimi spremembami. Spomnil je na sprejet sporazum, ki vlado zavezuje, da je za ključne spremembe delovnih razmerij in plačnega sistema v javnem sektorju potrebno soglasje sindikatov. Ob tem je opozoril, da dogovora z javnim sektorjem ni moč doseči s hkratnimi parcialnimi dogovori z zdravniki. Opozoril je tudi, da v dokumentu ni vsebine povezane z znanostjo in vlaganjem v znanost ter izrazil zaskrbljenost nad sedanjimi trendi padanja pri financiranju izobraževanja.

V maju se je ESS na redni seji seznanil z informacijo o digitalni pismenosti v Republiki Sloveniji in z aktivnostmi Slovenske digitalne koalicije, na izredni seji pa je skupaj z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom opravil posvetovanje glede Bele knjige o prihodnosti Evrope in Evropskega stebra socialnih pravic.

Junija se je ESS na izredni seji seznanil s predlogom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pacientovih pravicah in Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti, podprl predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravniški službi ter na podlagi razprave o izhodiščih za pripravo Pravilnika o ugotavljanju poklicnih bolezni sprejel sklep, da bo Ministrstvo za zdravje pripravilo predlog pravilnika, ki ga bo predhodno obravnaval strokovni odbor. ESS se je seznanil tudi s poročilom pogajalske skupine za obravnavo predloga Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.

Na redni seji konec junija se je ESS seznanil s predlogom nabora ukrepov na davčnem področju, z letnim poročilom o izvajanju ukrepov države na trgu dela za leto 2016, spremembami načrta za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja za leto 2017 in načrtom aktivne politike zaposlovanja za leto 2018, poleg tega pa so Vlada RS in socialni partnerji podpisali izhodišča za prenovo sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji.

Na julijski seji se je ESS se je seznanil s predlogom Zakona o demografskem rezervnem skladu, opravil razpravo o poročilu o dejavnostih dela in zaposlovanja na črno za leto 2016 in imenoval predstavnike socialnih partnerjev v odbor Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Na predlog KSJS je bil v odbor sklada imenovan Alen Pečarič.
Na septembrski seji je ESS obravnaval poročilo o stanju in napredku na področju sodelovalnega gospodarstva in se seznanil s predlogom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem podjetništvu ter s poročili strokovnih odborov za finance in gospodarstvo v zvezi s predlogom Zakona o demografskem rezervnem skladu in predlogom nabora ukrepov na davčnem področju 2017. Predsednik KSJS je v imenu KSJS predstavil pripombe k predlogu Zakona o demografskem rezervnem skladu. V pripombah je izpostavil, da Zakon o demografskem rezervnem skladu nujno potrebujemo čim prej, vendar v KSJS dvomimo, da bi, kot je trenutno predlagan, lahko zagotavljal izpolnitev cilja, ki je, da bi sklad dolgoročno prispeval k stabilnosti pokojninske blagajne. Poudaril je, da dvomimo, da bodo kapitalske in portfeljske naložbe, ki bodo z zakonom prenesene v sklad, dovolj izdatne, da bi sklad lahko postal vsebinsko pomemben vzvod za financiranje pokojninske blagajne. Poleg tega je kot ključno vprašanje zakona izpostavil avtonomijo sklada pri upravljanju naložb. Predlog zakona skladu namreč ne omogoča suverenega upravljanja z naložbami, ki bodo vključene v sklad, saj bo s pomembnim delom premoženja upravljal Slovenski državni holding (SDH). Kot najbolj simptomatično ilustracijo problema neavtonomnosti sklada in iz tega izhajajočih zapletov pri upravljanju, vdiranju drugih interesov, tudi interesov države, za katere ni nujno, da so skladni s cilji sklada, je izpostavil položaj naložbenega deleža Zavarovalnice Triglav. V zakonu se predlaga, da postopek za sprejem letnega načrta upravljanja pripravi kar Ministrstvo za finance, če se SDH in demografski rezervni sklad o njem ne moreta uskladiti.

Na oktobrski seji se je ESS seznanil z osnutkom Strategije na področju varnosti in zdravja pri delu v Republiki Sloveniji ter predal njegovo obravnavo svojemu matičnemu strokovnemu odboru. ESS se je seznanil tudi s poročilom ocene stanja v okviru Strategije razvoja in uporabe spretnosti v Sloveniji ter s poročilom o stanju digitalne pismenosti v Republiki Sloveniji in Slovenske digitalne koalicije. Socialni partnerji so poudarili, da na obeh področjih pričakujejo večje sodelovanje.

Na izredni seji 20. oktobra pa se je ESS seznanil s proračunskimi dokumenti za leti 2018 in 2019. Predsednik KSJS je v razpravi opozoril na nedopustnost obravnave na način, da se v ZIPRS18/19, ki je sicer tehnični zakon, ureja politiko zaposlovanja. Glede na predvideno dosego uravnoteženosti proračuna v prihodnjem letu ga je zanimala korist le-tega. Posledice zniževanja proračunskih izdatkov so zelo vplivale na kakovost življenja ljudi. Izpostavil je tudi problematiko interpretacije oz. ocene EU glede pregrevanja slovenskega gospodarstva. Zastavil je tudi vprašanje o smiselnosti drastičnega zaostajanja plač z rastjo BDP in podprl stališče Evropske konfederacije sindikatov, ki ocenjuje, da je rast plač v EU ključni problem v prihodnjem petletnem obdobju ter da je rast plač potrebna za izboljšanje kakovosti življenja ljudi. Opozoril je tudi, da izobraževanje ni med prednostnimi cilji proračuna. Po podatkih OECD je Slovenija pod povprečjem z deležem, ki ga namenja za izobraževanje. Potrebovali bi dodatnih 200 mio evrov za dosego povprečja OECD. ESS se je na izredni seji seznanil tudi s stanjem in aktivnostmi zdravstvenega sistema, z osnutkom Pravilnika o poklicnih boleznih, s predlogom Zakona o dolgotrajni oskrbi in obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo. V zvezi s stanjem in aktivnostmi zdravstvenega sistema je predsednik KSJS opozoril, da le-ta, glede na vloženi delež sredstev, ki je pod povprečjem OECD, izkazuje visoko stopnjo učinkovitosti. Opozoril je, da bi bilo po analizi Velimirja Boleta v zdravstvu potrebnih 5% dodatnih sredstev, vprašanje pa je kako jih zagotoviti. Kot nedopustno je izpostavil zbiranje podpisov za referendumsko pobudo glede Zakona o zdravstveni dejavnosti v ambulantah in čakalnicah. Poudaril je, da bi moral ESS tovrstno ravnanje pobudnikov referenduma obsoditi.

Na novembrski seji se je ESS seznanil z osnutkom Strategije razvoja Slovenije 2030, ki ga je predsednik KSJS v razpravi označil za generični dokument brez resne refleksije oz. ocene stanja in načrtov za prihodnje. Dokument ne vključuje ključne predpostavke globalne ravni vprašanja povečanja razlik med bogatimi in revnimi. Prav tako ni reflektirana prednost naše države, to so majhne socialne razlik v primerjavi z drugimi državami. Ohranitev majhnih socialnih razlik bi lahko predstavljalo strateški cilj. Prav tako iz dokumenta izhaja nezavedanje, da tudi izobraževanje sodi med ključno primerjalno prednost, ki jo ima država. Opozoril je, da delež BDP za izobraževanje v zadnjem desetletju sistematično pada, kar lahko ogrozi primerjalno prednost države na področju izobraževanja. Potreben bi bil treznejši razmislek o ciljih države v naslednjem desetletju.

Na izredni seji 15. novembra se je ESS seznanil in opravil razpravo o predlogu sprememb in dopolnitev Pokojninskega načrta Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja (SODPZ) in obeh različic predlogov sprememb in dopolnitev Pokojninskega načrta poklicnega zavarovanja, kot jih je obravnaval Odbor SODPZ. Dogovorjeno je bilo, da bo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v sodelovanju s socialnimi partnerji pripravilo predlog nujnih tehničnih sprememb Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki se nanašajo na poklicno zavarovanje in določbe ne posegajo v pravice zavarovancev. V razpravi je predstavnik KSJS A. Pečarič izpostavil, da je bil na zadnji seji Odbora SODPZ soglasno sprejet sklep, da se diferencira prispevna stopnja glede na zahtevnost in skupino delovnega mesta ter opozoril, da navedeni sklep v predlaganem pokojninskem načrtu ni upoštevan.

Na decembrski seji pa se je ESS seznanil s Poročilom o Socialnem vrhu za pravična delovna mesta in rast, ki je potekal v Göteborgu 17.11.2017, s Poročilom Strokovnega odbora za delo in socialne zadeve za obravnavo Strategije na področju varnosti in zdravja pri delu v Republiki Sloveniji ter opravil razpravo o načinu usklajevanja minimalne plače.

V letu 2017 je KSJS prejemala vabila za sodelovanje na sejah odbora Državnega zbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino ter v posameznih primerih tudi Odbora za gospodarstvo in Odbora za finance in monetarno politiko. Sej odborov DZ so se udeleževali predsednik KSJS in predstavniki posameznih sindikatov, članov KSJS, ki so o razpravah in predlogih odborov DZ obveščali predsedstvo.
KSJS je bila v letu 2017 zastopana tudi v delu Državnega sveta RS, v katerega je bil v 23.11.2017 ponovno izvoljen Branimir Štrukelj, predsednik KSJS, ki je o sklepih DS občasno poročal na sejah predsedstva KSJS.


2. Sistem plač in Kolektivna pogodba za javni sektor

Na podlagi Dogovora o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju, ki je bil sprejet 21.12.2016 (Uradni list RS, št. 88/16, z dne 30.12.2016) so praktično celo leto 2017 potekala pogajanja med vlado in sindikati javnega sektorja. Pogajanja so bila osredotočena predvsem na realizacijo IV. točke dogovora, glede odprave anomalij v sistemu plač javnega sektorja. V navedeni točki je namreč opredeljeno, da se bosta vladna in sindikalna stran najkasneje do 1.5.2017 dogovorili za odpravo anomalij oziroma ustrezne uvrstitve v plačne razrede glede vrednotenja delovnih mest oziroma nazivov v javnem sektorju, še posebej to velja za delovna mesta plačne skupine J, delovna mesta iz Dogovora o ukrepih na področju plač v javnem sektorju zaradi makroekonomskih razmer za obdobje 2009–2010, z dne 24.2.2009, ter za delovna mesta pooblaščenih uradnih oseb. Za odpravo navedenih anomalij se nameni 70 mio EUR letno, v to vsoto pa se ne vštevajo potrebna sredstva za odpravo anomalij v plačni skupini B, zvišanja plač zdravnikov, ki bodo posledica Sporazuma o začasni prekinitvi stavkovnih aktivnosti med sindikatom Fides in Vlado RS, ter spremenjeno vrednotenje na tistih delovnih mestih, ki so po vsebini, zahtevnosti ali kakšni drugi okoliščini primerljiva z zdravniškimi delovnimi mesti. Določeno je tudi, da se anomalije pri delovnih mestih do vključno 26. plačnega razreda odpravijo s 1.7.2017, na višje uvrščenih delovnih mestih pa s 1.10.2017. Dogovor vsebuje varovalko, da v kolikor anomalije ne bi bile pravočasno dogovorjene, javnim uslužbencem pripada poračun razlike v plači, ki bi jo prejeli iz naslova odprave plačnih anomalij od 1.7.2017 oziroma od 1.10.2017 naprej. Poleg tega je določeno, da se kot anomalija obravnavajo tudi delovna mesta, ki po vsebini, zahtevnosti ali kakšni drugi okoliščini morda ne bodo ustrezno vrednotena, glede na primerljiva delovna mesta zdravnikov in zobozdravnikov na podlagi Aneksa h Kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Slovenije, ki bo sklenjen zaradi realizacije Sporazuma o začasni prekinitvi stavkovnih aktivnosti.

Pogajanja o odpravi anomalij v plačnem sistemu javnega sektorja so se pričela konec februarja 2017. V pogajalski skupini KSJS je bilo dogovorjeno, da se bo pri pripravi skupnega predloga KSJS za odpravo anomalij izhajalo iz predloga, ki je bil s strani KSJS 8.7.2016 posredovan MJU. Poleg tega je bilo dogovorjeno, da se bo KSJS najprej pripravila predlog za odpravo anomalij v plačni skupini J.
V marcu in aprilu 2017 so bila pogajanja osredotočena na uvrščanje tako imenovanih orientacijskih delovnih mest (ODM) v plačne razrede. Čeprav na pogajanjih niso bile usklajene uvrstitve vseh ODM (14 jih je ostalo neusklajenih), sta se pogajalski strani dogovorili, da se bodo na centralni ravni začela pogajanja o uvrstitvah vseh delovnih mest v plačni skupini J, vzporedno pa bodo potekala ločena pogajanja za posamezne plačne skupine (C, D, E, F, G, H in I). Stališče KSJS je bilo, da se v primeru, če bo po zaključku pogajanj po posameznih dejavnosti ugotovljeno, da je sredstev za dogovorjene uvrstitve po posameznih plačnih skupinah premalo, prednostno uredijo uvrstitve v plačni skupini J.

Na sejah pogajalske komisije v prvem četrtletju 2017 so sočasno s pogajanji o odpravi anomalij v sistemu plač javnega sektorja potekala tudi pogajanja o realizaciji V. točke dogovora, v kateri je zapisano, da se do 1.3.2017 dogovori in uredi plačilo pripravljenosti na določenem kraju. Pogajanja o plačilu pripravljenosti na določenem kraju so bila zaključena 13.4.2017, s sprejemom Aneksa št. 9 h KPJS (Uradni list RS, št. 21/17, z dne 25.4.2017). Aneks so podpisali vsi člani KSJS razen PSS, ki ima s tem v zvezi vložene individualne tožbe. Z navedenim aneksom je bilo določeno, da pripada javnemu uslužbencu dodatek za pripravljenost na domu v višini 20 % urne postavke osnovne plače. V primeru, če je s posebnimi predpisi na področju obrambe, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, policije ter vzgoje in izobraževanja predvidena možnost, da se javnemu uslužbencu odredi pripravljenost na določenem kraju, pa pripada javnemu uslužbencu za pripravljenost na določenem kraju dodatek v višini 50 % urne postavke osnovne plače.

Vlada je sindikalni strani 24.4.2017 posredovala »Izhodišča za pogajanja z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja o vrednotenju delovnih mest v zdravstvu in drugih dejavnostih, ki so po vsebini, zahtevnosti ali kakšni drugi okoliščini primerljiva z zdravniškimi delovnimi mesti«. Vlada je v svojih pogajalskih izhodiščih predlagala nabor delovnih mest v VIII. in IX. tarifnem razredu, na katerih se opravljajo specializirane naloge, povezane z zdravjem in življenjem ter znanstveno-raziskovalnim delom. Finančni učinek vladnega predloga višjih uvrstitev teh delovnih mest (za dva PR) je znašal 14,2 milijona evrov na letni ravni. Pogajanja o tej vsebini naj bi po vladnem predlogu potekala na centralni ravni, na sejah pogajalske komisije.

KSJS je vladna izhodišča za pogajanja z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja v pisnem odgovoru označila za povsem nesprejemljiva. Za KSJS ni sprejemljivo vladno izhodišče, da naj bi pogajanja o odpravljanju razlik skupin zaposlenih, ki so primerljive z zdravniki, potekala na centralni ravni, saj za tako izhodišče v sistemu kolektivnih pogodb ni nobenega argumenta. KSJS je zapisala, da se morajo navedena pogajanja izpeljati v okviru kolektivnih pogodb dejavnosti oziroma poklicev. Poleg tega Dogovor nikjer ne govori o »primerljivosti delovnih mest v VIII. in IX. tarifnem razredu«. V zdravniškem aneksu se plačni razredi znatno povišajo zdravnikom specializantom, zdravnikom brez specializacije in z licenco, ki so umeščeni v tarifni razred VII/2 ter specialistom, skratka vsem zdravnikom. Vlada v izhodiščih v nasprotju z dejstvi predpostavlja, da zdravniki z visoko izobrazbo ne obstajajo, očitno z namenom, da bodo izginile tudi vse primerjave z diplomiranimi medicinskimi sestrami in drugimi delovnimi mesti v zdravstvu in sociali, z učitelji z univerzitetno izobrazbo, z vrhunskimi delovnimi mesti v kulturi in drugimi. Poleg tega Vlada iz trditve, da so se zdravnikom družinske medicine uvrstitve zvišale za 2 plačna razreda, samovoljno izpelje pravilo dviga dveh plačnih razredov za (redka) delovna mesta, ki zanje predlaga zvišanje.

Maja in junija 2017 se je centralna pogajalska komisija osredotočila na uvrščanje delovnih mest v plačni skupini J, vzporedno pa so od 12.5.2017 naprej na sektorskih pogajalskih komisijah potekala tudi pogajanja o uvrščanju delovnih mest v preostalih plačnih skupinah. Pogajalske skupine vlade in obe sindikalni pogajalski skupini so bile s svojimi predlogi daleč narazen, saj je skupni finančni učinek sindikalnih predlogov za 40 milijonov evrov presegal dovoljeni finančni okvir 70 milijonov evrov, ki je bil določen z lanskim Dogovorom. Glede na to, da je bil rok za sklenitev dogovora o odpravi anomalij že zamujen in je vladna stran podala neuravnotežene predloge za odpravo anomalij na DM v VII. tarifnem razredu, je KSJS sprejela sklep, da naj se najprej sklene dogovor o uvrstitvi DM do vključno 26. plačnega razreda, saj bi morali javni uslužbenci na DM do 26. PR, na podlagi lanskega Dogovora, višje plače prejemati že od 1.7.2017 naprej. Navedena zahteva je bila tudi javno manifestirana na protestnem shodu KSJS »Skupaj za skupino J in ostale najslabše plačane v javnem sektorju«, ki je bil 20. junija 2017, ob 13. uri, pred sedežem Vlade RS, na Gregorčičevi ulici, v Ljubljani. Osnovno sporočilo protestnega shoda je bilo, da se je potrebno najprej dogovoriti za boljše vrednotenje dela najslabše plačanih v javnem sektorju, zaposlenih na delovnih mestih do vključno 26. plačnega razreda.

Po protestnem shodu KSJS so se intenzivirala pogajanja o odpravi anomalij do 26. plačnega razreda, pogajalski strani sta postopno zbližali predlogov, tako da je 27.7.2017 prišlo do podpisa aneksov h kolektivnim pogodbam, s katerimi so se odpravile anomalije pri uvrščanju delovnih mest do 26. plačnega razreda in delovnih mest tako imenovanih pooblaščenih uradnih oseb.
Jeseni 2017 so se pogajanja o odpravi anomalij pri vrednotenju delovnih mest in nazivov ter o sproščanju preostalih varčevalnih ukrepov znašla v pat poziciji, saj se sindikalni pogajalski skupini nista uspeli poenotili o skupnem predlogu in nadaljnjem poteku pogajanj pri vrednotenju delovnih mest v plačni skupini J in orientacijskih delovnih mest nad 26. plačnim razredom. Pogajalska skupina KSJS se je v skladu z določili Dogovora o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju zavzemala, da se najprej odpravijo anomalije pri vrednotenju DM nad 26. PR, v nadaljevanju pa pogajanja o odpravi anomalij, ki so posledica dviga zdravniških plač. Druga sindikalna pogajalska skupina pa je vztrajala, da se je treba pogajati o odpravi anomalij nad 26. PR in anomalij na podlagi primerjave z zdravniškimi delovnimi mesti hkrati. Sindikalni pogajalski skupini sta imeli različne poglede tudi glede samega načina pogajanj. Medtem ko je pogajalska skupina KSJS sodila, da se morajo o odpravi anomalij po posameznih plačnih skupinah pogajati za to pristojni socialni partnerji, podpisniki posameznih kolektivnih pogodb, pa je druga pogajalska skupina vztrajala, da morajo vsa pogajanja potekati na centralni ravni. Prav tako sta imeli sindikalni pogajalski skupini različna stališča tudi glede odprave še veljavnih varčevalnih ukrepov. KSJS je predlagala, da se regres za letni dopust za leto 2018 javnim uslužbencem do vključno 16. plačnega razreda izplača v višini 1.200 evrov, za uvrščene od 17. plačnega razreda naprej pa v višini minimalne plače. Premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja pa naj bi se po predlogu KSJS javnim uslužbencem starim nad 50 let od 1.1.2018 naprej izplačevale v polni višini, mlajšim od 50 let pa v višini 90%. Druga sindikalna pogajalska skupina pa je predlagala, da naj se javnim uslužbencem izplača regres za letni dopust v višini minimalne plače, premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja pa naj bi se po njihovem predlogu od 1.1.2018 naprej izplačevale v polni vrednosti.

Na sejah pogajalske komisije v septembru in oktobru 2017 so si vladna in sindikalni pogajalski skupini predvsem izmenjavali stališča o samem poteku pogajanj glede odprave preostalih anomalij pri vrednotenju DM nad 26. PR in glede na primerljivost DM z zdravniškimi DM ter glede postopnega sproščanja ukrepov na področju stroškov dela. Vladna stran je na sejah poudarjala, da so sredstva za odpravo anomalij sicer že izčrpana, vendar je Vlada pripravljena za anomalije nad 26. PR primakniti še nekaj milijonov ter opozarjala, da v kolikor sindikalnega približevalnega predloga ne bo, odprave anomalij nad 26. PR pač ne bo, po drugi strani pa bo Vlada plačala vse obveznosti iz naslova varčevalnih ukrepov, poleg regresa tudi celotno premijo dodatnega pokojninskega zavarovanja.

Kljub poskusom pogajalske skupine KSJS, da bi z drugo pogajalsko skupino sindikatov poenotila predloge glede odprave preostalih anomalij pri vrednotenju delovnih mest in nazivov ter o sproščanju preostalih varčevalnih ukrepov na področju stroškov dela v javnem sektorju, pa do tega ni prišlo, ker je druga pogajalska skupina sindikatov trmasto vztrajala pri svojih predlogih.

Na seji pogajalske komisije, dne 20.11.2017, je prišlo na predlog Sindikata poklicnih gasilcev Slovenije do parafiranja Aneksa št. 11 h KPJS, ki se nanaša na spremembo uvrstitve orientacijskega DM Vodja gasilske izmene I, in sicer iz 32. v 33. plačni razred. Sindikati javnega sektorja navedeni spremembi niso nasprotovali, niso pa se bili pripravljeni zavezati, kar je hotela vladna stran, da navedena sprememba ne bo povzročila dodatnih zahtev po višjih uvrstitvah posameznih DM v drugih plačnih skupinah.

Na seji pogajalske komisije, dne 18.12.2017, je prišlo do prekinitve pogajanj, ker je druga sindikalna pogajalska skupina vztrajala, da se je treba pogajati o odpravi anomalij nad 26. PR in anomalij na podlagi primerjave z zdravniškimi delovnimi mesti hkrati, čeprav sta se tako pogajalska skupina KSJS kot vladna stran, v skladu z določili Dogovora o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju, zavzemali, da se je potrebno najprej dogovoriti o odpravi anomalij pri vrednotenju DM nad 26. PR, nato pa nadaljevati pogajanja o odpravi anomalij, ki so posledica dviga zdravniških plač. Dogovorjeno je bilo, da se bodo tako posamezni sindikati javnega sektorja kot Vlada do 12.1.2018 opredelili glede podpisa Aneksa št. 12 h KPJS, s katerim bi se odpravile anomalije pri orientacijskih delovnih mestih nad 26. PR, kar bi bila polaga za sklenitev že parafiranih sedmih (od enajstih) aneksov h kolektivnim pogodbam dejavnosti.

Skozi celo leto 2017 so vzporedno s pogajanji o odpravi anomalij pri vrednotenju delovnih mest in nazivov ter o sproščanju preostalih varčevalnih ukrepov na področju stroškov dela v javnem sektorju potekala usklajevanja o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS).
Za reševanje problematike 3.a člena ZSPJS je bila februarja 2017 imenovana skupna (vladna in sindikalna) delovna skupina, ki naj bi oblikovala strokovne podlage za rešitev problematike v povezavi s sodbo Vrhovnega sodišča glede vračila preveč izplačanih plač. Sindikalni člani delovne skupine so že na prvem sestanku opozorili, da bo potrebno, zaradi zagotovitve jasne pravne podlage in enakopravne obravnave javnih uslužbencev, z zakonom rešil tudi problem javnih uslužbencev, ki so že deloma ali v celoti vrnili preveč izplačane plače, na podlagi sklenjenih dogovorov, poravnav ali pravnomočnih sodnih odločb.

Ministrstvo za javno upravo je aprila 2017 pripravilo razlago veljavnega 3.a člena ZSPJS, s katero pa ni rešila problemov, temveč sprožilo nova vprašanja proračunskih uporabnikov. Kljub temu, da je bilo na skupni delovni skupini že v aprilu 2017 doseženo načelno soglasje, da se 3.a člen spremeni tako, da se v tretjem odstavku konkretizirajo primeri, v katerih je javni uslužbenec dolžan vrniti preveč izplačano plačo, v prehodni določbi pa reši problem javnih uslužbencev, ki so preveč izplačane plače deloma ali v celoti že vrnil, je bila konec junija še vedno neusklajena ena od ključnih določb. Za sindikalno stran je bila nesprejemljiva 3. alineja nove 3. točke 3.a člana, ki je med očitne nepravilnosti, zaradi katerih bi bil javni uslužbenec dolžan vračati razliko med izplačano in zakonito določeno plačo uvrščala »določitev dodatkov ali delovne uspešnosti v okviru višine, določene v predpisih, do katerih pa javni uslužbenec ni upravičen«, saj je sodila, da odpira preširok diapazon možnosti za vračanje preveč izplačanih plač.

Na sestanku skupne delovne skupine 10.8.2017 je prišlo do uskladitve sprememb tretjega odstavka 3.a člena in prehodnih in končnih določb ZSPJS. V skladu s spremenjeno določbo bo javni uslužbenec dolžan vrniti preveč izplačane plače le v primerih očitnih nepravilnosti, ki so tudi taksativno naštete. Predpostavlja se namreč, da gre za tako očitne napake, da bi se tudi javni uslužbenec, kot šibkejša stranka v pogodbenem razmerju, v navedenih primerih moral zavedati, da prejema plačo, do katere ni upravičen. V prehodni določbi pa je, zaradi enake obravnave zaposlenih, ki so preveč izplačani znesek plače v celoti ali že delno vrnili, določena tudi pravica do vračila že plačanih zneskov, če na podlagi te določbe zakona preveč izplačanega zneska plače ne bi bili dolžni vrniti. Delovna skupina je obravnavala tudi vladni predlog spremembe drugega odstavka 7. člena, s katerim se prestavlja najvišji plačni razred, ki ga je mogoče doseči na delovnih mestih in nazivih v plačnih podskupinah od C1 do J3 s 57. na 60. plačni razred, ki mu sindikati sicer ne nasprotujejo, vendar vztrajajo, da se ga lahko uveljavi šele po sklenitvi dogovora o odpravi preostalih anomalij pri vrednotenju delovnih mest in nazivov ter o sproščanju še veljavnih varčevalnih ukrepov na področju stroškov dela v javnem sektorju. Obravnavan je bil tudi vladni predlog spremembe tretjega odstavka 8. člena, ki mu vsi sindikati, z izjemo Fidesa, nasprotujejo, saj omogoča nesistemski prenos napredovanj le zdravnikom. KSJS je predlagala, da se prenos napredovanj omogoči vsem javnim uslužbencem, in sicer s spremembo 19. člena.
Novembra 2017 je bilo med vladno in sindikalno stranjo doseženo načelno soglasje, da se bodo spremembe in dopolnitev ZSPJS sprejemale v paketu, ki zajema 3.a, 7., 13., 19., 20. in 44. člen. Na ravni skupne delovne skupine vlade in sindikatov javnega sektorja so bile usklajene spremembe in dopolnitve 3.a, 7., 13. in 44. člena, še vedno pa sta ostala neusklajena 19. in 20. člen, ki določata plačni razred javnega uslužbenca ob zaposlitvi, premestitvi na drugo delovno mesto oz. imenovanju v naziv ali višji naziv. Na ravni skupne delovne skupine je bilo glede še neusklajenih členov sprejeto načelno stališče, da je potrebno prenos napredovanj, ki je bilo dogovorjeno za zdravnike, omogočiti vsem javnim uslužbencem.

Na seji P KSJS, 20.12.2017, je KSJS ocenila, da namerava vlada opustiti usklajevanje sprememb in dopolnitev ZSPJS, ker ji to ustreza tako zaradi 3.a člena kot zaradi določb, ki zadevajo zdravnike. Odgovornost za neuspeh teh usklajevanj pa je tako kot v primeru pogajanj za odpravo anomalij na strani druge sindikalne pogajalske skupine.


3. Pogoji dela, socialna varnost, enake možnosti za vse in dodatno pokojninsko zavarovanje

KSJS je upoštevaje svoje programske usmeritve tudi v letu 2017 namenjala posebno pozornost predlaganim spremembam na področju delovnopravne zakonodaje, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, urejanja kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja javnih uslužbencev in spremembam zdravstvene zakonodaje.

KSJS je bila tudi v letu 2017 vključena v delovno skupino MDDSZEM in socialnih partnerjev za pripravo sprememb zakonov, ki naj zagotavljajo dostojno delo, in sicer spremembe Zakona o delovnih razmerjih (ZDR), Zakona o urejanju trga dela (ZUTD) in Zakona o inšpekciji dela (ZID). Po dolgotrajnem usklajevanju, ki se je začelo že v letu 2016, so socialni partnerji (Vlada, delodajalske organizacije in sindikalne konfederacije) 8.6.2017 podpisali dogovor, v katerem je določeno, da socialni partnerji podpirajo Zakon o inšpekciji dela in Zakon o urejanju trga dela ter že dogovorjene rešitve glede Zakona o delovnih razmerjih in da se zavezujejo, da bodo do 27.6.2017 našli skupne rešitve glede instituta sporazumne prekinitve delovnega razmerja z nadomestilom v Zakonu o delovnih razmerjih.

Predlog novele Zakona o inšpekciji dela rešuje predvsem dva pomembna problema, in sicer prekarnost in pristojnost inšpekcije v primeru neizplačila plač:
  1. če bo delavec opravljal delo na podlagi pogodb civilnega prava kljub elementom delovnega razmerja (redno delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca), bo inšpektor ob izdaji prepovedne odločbe izdal še odredbo, po kateri bo moral delodajalec delavcu v treh delovnih dneh izročiti ustrezno pogodbo o zaposlitvi. Za delodajalca, ki tega ne bo upošteval, je zagrožena globa od 4.500 do 20 tisoč evrov, sprva predvidena sankcija za delavca pa je umaknjena.
  2. inšpektor bo lahko z odločbo prepovedal opravljanje dela do odprave nepravilnosti, če delodajalec v zadnjih 12 mesecih dvakrat ni pravočasno izplačal plač. Po novi kompromisni rešitvi bo šlo za skrajni ukrep, ki bi ga inšpektor uporabil le, ko bodo izčrpane vse možnosti, ob tem pa bo moral upoštevati tudi morebitno "višjo silo" (denimo nedelovanje sistema plačilnega prometa) in objektivne okoliščine (na primer zamudo zaradi plačilne nediscipline).
Predlog novele Zakona o urejanju trga dela, pa se nanaša predvsem na aktivacijo brezposelnih:
  1. delavec se bo moral v evidenco iskalcev zaposlitve prijaviti že v času odpovednega roka. Če tega v treh delovnih dneh ne bo storil, bo njegovo denarno nadomestilo prve tri mesece namesto 80 odstotkov osnove znašalo zgolj 60 odstotkov osnove, pri čemer nadomestilo ne bo smelo biti nižje od 350 evrov bruto.
  2. nižje in srednje izobraženi brezposelni iz nedeficitarnih poklicev, ki se bodo še v času prejemanja denarnega nadomestila zaposlili za polni delovni čas, bodo do izteka pravice, a največ 12 mesecev po zaposlitvi, dobivali spodbudo v višini 20 odstotkov zadnjega izplačanega neto denarnega nadomestila.
  3. brezposelni bodo iz evidenci iskalcev zaposlitve izbrisani po drugi in ne že prvi kršitvi obveznosti aktivnega iskanja zaposlitve, denarno nadomestilo pa se jim bo ob prvi kršitvi namesto takojšnjega prenehanja pravice znižalo za 30 odstotkov, vendar ne pod 350 evrov bruto, prenehalo pa šele ob drugi kršitvi.
Kompromisnemu predlogu sporazumnega prenehanja delovnega razmerja z denarnim nadomestilom, z dne 28.7.2017, ki so ga pripravili na MDDSZEM, sindikalne centrale niso bile naklonjene, saj so ocenjevale, da bi lahko v praksi prihajalo s strani delodajalcev do njegove zlorabe. Predlog pa so zavrnili tudi delodajalci, vendar iz povsem drugačnih razlogov. Na zadnjem sestanku delovne skupine za dostojno delo so njihovi predstavniki ocenili, da je predlog sporazumnega prenehanja delovnega razmerja z denarnim nadomestilom, z dne 28.7.2017, nesprejemljiv iz stroškovnega vidika, saj je zanje dražji in so ga zavrnili. Sindikalni predstavniki so na sestanku delovne skupine poudarili, da mora biti predlog spremembe ZDR sprejet le v soglasju s socialnimi partnerji, s čimer so se strinjali tudi predstavniki delodajalcev.

KSJS je v letu 2017 skupaj z ostalimi sindikalnimi centralami nadaljevala usklajevanje z MDDSZEM o noveli Zakona o reprezentativnosti sindikatov (ZRSin).
Januarja 2017 je bil na temo ZRSin sklican sestanek KSJS, na katerem je bilo dogovorjeno, da bo KSJS na sestanku sindikalnih central podprla usklajeni predlog 7. člena, vztrajala pri predlogu 2. odstavka 9. člena in vztrajala na predlogu 3. odstavka 11. člena, ki ga je pripravilo MDDSZEM, in zavrnila besedilo, ki ga predlaga Pergam. Na sestanku pri ministrici za delo Anji Kopač Mrak, dne 7.2.2017, ki je bil namenjen obravnavi ZRSin, je kljub dogovoru sindikalnih central, da bodo 11. člen, ki med njimi ni bil usklajen, prepustile v odločanje MDDSZEM, Pergam vztrajal na črtanju 3. odstavka 11. člena, ki določa, da so reprezentativni sindikati pristojni sklepati kolektivne pogodbe skladno z ravnjo svoje reprezentativnosti, ter napovedal, da bo šel v primeru, da ta določba ostane v zakonu, v njegovo ustavno presojo. Na nadaljnjih usklajevanjih besedila ZRSin se je izkazalo, da so med sindikalnimi centralami deljena mnenja glede nivojskosti ter da so Pergam, KNSS, KS90, Alternativa in Solidarnost pritiskali na znižanje pragov za reprezentativnost, večina pa jih je imela tudi težavo s preštevanjem članstva. Kljub prizadevanjem ministrice Anje Kopač Mrak, da bi prišlo do uskladitve predloga ZRSin, se to do konca leta 2017, zaradi nepripravljenosti sindikalne strani, ni zgodilo, tako da predlog zakona ni bil uvrščen v parlamentarno obravnavo.

Ker tripartitna delovna skupina ESS za obravnavo izhodišč za nadaljevanje pokojninske reforme na podlagi Bele knjige o pokojninah svojega dela, v kateri je imela svoja predstavnika tudi KSJS, ni uspela zaključiti do konca leta 2016, je bila obravnava njenega poročila prenesena v leto 2017. Ko je delovna skupina konec marca 2017 zaključila obravnavo vseh poglavij Bele knjige o pokojninah, je MDDSZEM na podlagi stališč socialnih partnerjev, ki so bila predstavljena na sestankih delovne skupine o posameznih poglavjih Bele knjige o pokojninah, pripravilo »Povzetek razprave s socialnimi partnerji glede posameznih ukrepov bele knjige o pokojninah«, ki pa ni vseboval pripomb oz. spreminjevalnih predlogov socialnih partnerjev. Sledil je sestanek na MDDSZEM, na katerem je bilo tako s sindikalne kot delodajalske strani zastavljeno vprašanje o statusu tega dokumenta oziroma kakšen je sploh njegov namen. Menili so, da je dokument preohlapen, brez jasnih zaključkov ter da posledično tudi ne bi mogel (vsaj okvirno) zavezovati prihodnje vlade, ki se bo lotila pisanja pokojninske reforme. Zato je bil podan predlog, da se pripravi dokument, ki bi ga obravnaval ESS, njegovi člani pa celo podpisali. MDDSZEM je pripravilo nov, krajši dokument »Usklajena izhodišča za prenovo sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji«, v katerem so opredeljeni ključni cilji glede nadaljnjega razvoja sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji in ukrepi za njihovo uresničitev. Čeprav s posameznimi ločenimi stališči, so socialni partnerji dosegli soglasje o štirih temeljnih ciljih za nadaljnji razvoj sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja, in sicer so to: ustrezna višina pokojnin z najnižjo nadomestitveno stopnjo v višini 70 % po izteku vseh prehodnih obdobij, finančna vzdržnost pokojninskega sistema, transparentnost delovanja sistema ter dvig zaupanja vseh generacij zavarovancev v sistem, imajo različne poglede in stališča kako te cilje uresničiti. Ključna pripomba delovne skupine KSJS za spremembe pokojninske zakonodaje se je nanaša na dopolnitev opredelitve prvega cilja nadaljnjega razvoja pokojninskega sistema, in sicer tako, da se »ustrezna višina pokojnine« dopolni z navedbo »ki mora presegati prag revščine«. Temeljni namen pokojninskega zavarovanja kot socialnega zavarovanja je namreč zagotavljanje preživetja zavarovancev preko določene starosti (konvencija MOD 201). Torej zagotavljanje zadostnih sredstev, ki presegajo ugotovljen prag revščine. KSJS pa je bila po drugi strani z besedilom dokumenta zadovoljna, saj je v njegovem uvodnem delu zapisano, da »Vlada RS in socialni partnerji ugotavljamo, da pokojninska reforma iz leta 2012 v zadnjih letih daje pozitivne učinke glede vzdržnosti pokojninskega sistema. Zadnje projekcije namreč kažejo na to, da bodo odhodki za pokojnine stabilni do leta 2025. Ob navedenem soglašamo, da morajo biti vse bodoče spremembe pokojninskega in invalidskega zavarovanja izvedene premišljeno, ob širšem družbenem konsenzu in v soglasju s socialnimi partnerji ter da morajo temeljiti na izhodiščih in temeljnih načelih dokladnega pokojninskega sistema (načelo solidarnosti, vzajemnosti, obveznosti vključitve v prvi pokojninski steber,…), ki so že zgodovinsko vgrajena v slovenski pokojninski sistem.«

KSJS je v letu 2017 aktivno sodelovala v pogajalski skupini ESS za obravnavo predloga Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-1). Pogajanja so potekala v obdobju od 1.3.2017 do 11.4.2017, na sedmih sestankih, ki pa so jih udeleževali samo predstavniki Ministrstva za zdravje in sindikalnih konfederacij, ker so jih delodajalske organizacije ves čas bojkotirale. Predlog ZZVZZ-1 so KSJS in ostale sindikalne konfederacije načeloma podprle, saj temelji na ohranitvi solidarnosti in enake dostopnosti do zdravstvenih storitev ter na izvajanju zdravstvenega varstva kot javne službe, imele pa so vrsto pripomb k posameznim poglavjem zakona, ki jih je MZ v dobršni meri upoštevalo.
Pogajalski skupini ESS do konca leta 2017 ni uspelo uskladiti besedila predloga ZZVZZ-1. Ker predlog zakona ne uživa koalicijske podpore in bodo junija 2018 parlamentarne volitve, po vsej verjetnosti ne bo posredovan v parlamentarno proceduro.

Predsedstvo KSJS je 19.10.2017 sprejelo pripombe k predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih agencijah, s katerimi se je zavzelo za ohranitev neodvisnosti in finančne samostojnosti javnih agencij ter nasprotovalo spremembam in dopolnitvam Zakona o javnih agencijah, s katerimi se je, na podlagi selektivne primerjave obsega pravic javnih uslužbencev v javnih agencijah s pravicami javnih uslužbencev v organih državne uprave (glede trajanja letnega dopusta in uporabe službenih avtomobilov, mobilnih telefonov in storitev mobilne telefonije), poslabševal položaj javnih uslužbencev v javnih agencijah. Pripombe je posredovalo Vladi RS. KSJS je bila v zvezi s posredovanimi pripombami dne 8.11.2017 povabljena na usklajevalni sestanek na MJU, na katerem so predstavniki MJU soglašali s predlagano spremembo 28. člena, po kateri se bo uporaba službenih avtomobilov, mobilnih telefonov in storitev mobilne telefonije, ob upoštevanju specifičnih nalog agencije in ob smiselni uporabi predpisov, ki urejajo uporabo službenih avtomobilov, mobilnih telefonov in storitev mobilne telefonije za zaposlene v organih državne uprave, uredila v internem aktu. V zvezi z določbo glede trajanja letnega dopusta javnih uslužbencev v javni agenciji je bilo na kasnejših usklajevanjih prav tako sprejet kompromisni predlog KSJS, ki se glasi: »Trajanje letnega dopusta javnih uslužbencev v javni agenciji se ureja s kolektivno pogodbo ali s splošnim aktom, ki ga sprejme javna agencija. V splošnem aktu se za določanje števila dni letnega dopusta, do ureditve s kolektivno pogodbo, uporabljajo merila in kriteriji iz predpisov, ki določajo trajanje letnega dopusta javnih uslužbencev v organih državne uprave.«

Predsedstvo KSJS je 20.12.2017 sprejelo predlog dopolnitve 29. člena predloga Zakona o raziskovalno-razvojni dejavnosti (ZRRD), s katero želi v novem ZRRD ohraniti in natančneje opredeliti sedaj veljavno zakonsko določilo, po katerem je lahko član upravnega odbora ARRS imenovan tudi na predlog reprezentativnih sindikatov s področja raziskovalne dejavnosti. Predlog dopolnitve, po kateri bi moral ustanovitelj v upravni odbor ARRS imenovati tudi enega člana na predlog reprezentativnih sindikatov, je bil posredovan Vladi RS.


4. Zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lasti z vknjiženo pravico uporabe nekdanje ZSS oz. sedanje ZSSS

V letu 2017 je bila KSJS še vedno solastnica Sindikalnega izobraževalnega centra v Radovljici, ki je od septembra 2010 zaprt, vendar ga kljub kar nekaj poskusom še ni uspelo prodati ali oddati v najem; stanovanja na Linhartovi 68 v Ljubljani, ki je oddano v neprofitni najem najemniku, ki v njem stanuje in ga ni mogoče izseliti; stavbe z zemljiščem v središču Kranja in počitniške hiše Biba na Veliki planini.
Vpis etažne lastnine v Domu sindikatov na Dalmatinovi 4 v Ljubljani, kjer je KSJS od 24.7.2007 lastnica poslovnih prostorov, je bil v letu 2017 končno urejen, tako da je etažna lastnina poslovnih prostorov KSJS v Domu sindikatov vpisana v zemljiško knjigo. KSJS je del poslovnih prostorov v Domu sindikatov, tako kot v preteklih letih, tudi v letu 2017 oddajala v najem.
KSJS je imela v letu 2017 z neprodanimi nepremičninami vrsto stroškov, kot so: plačila vzdrževanja, stroški upravljanja (stanovanje na Linhartovi 68 v Ljubljani, nujni vzdrževalni stroški na SIC Radovljica), stroški odvetniških storitev, stroški provizij posrednikom ter plačilo davka od najemnin, za prostore, ki jih je oddajala v najem.
Sredstva pridobljena od prodaje nepremičnin, katerih solastnik je KSJS, kakor tudi stroški nepremičnin, se vodijo na računu kot sredstva posebnega nepremičninskega sklada KSJS.


5. Sodelovanje v organih, projektih in sodelovanje z drugimi sindikalnimi organizacijami

KSJS je v letu 2017 preko svojih predstavnikov sodelovala v organih, ki vodijo socialni dialog o pomembnih vprašanjih, ki zadevajo zaposlene v državi Sloveniji. Predsednik in generalni sekretar KSJS Branimir Štrukelj in Bojan Hribar sta kot član in namestnik člana sodelovala na sejah ESS. Predstavnica KSJS Nadja Götz je kot podpredsednica sodelovala v Svetu Zavoda RS za zaposlovanje, kot članica v Svetu Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in kot članica tudi v Evropskem ekonomsko-socialnem odboru v Bruslju. V skupščini Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije so sodelovali 4 predstavniki sindikatov KSJS: Dragica Kekec (članica Upravnega odbora ZZZS), Alen Pečarič, Janez Turuk in Jernej Zupančič. V delu Državnega sveta RS je kot državni svetnik iz vrst KSJS sodeloval predsednik KSJS Branimir Štrukelj.
V letu 2017 je 96 sodnikov porotnikov na delovnih in socialnih sodiščih svojo funkcijo opravljalo na predlog sindikatov, članov KSJS. Člani sindikatov KSJS pa so sodelovali še v drugih organih socialnega dialoga kot so Uradniški svet RS, Strokovni svet RS za vzgojo in izobraževanje, Nadzorni odbor Modre zavarovalnice, Odbor Krovnega pokojninskega sklada javnih uslužbencev (KPSJU), Odbor Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja (SODPZ), idr.

KSJS je v mesecu decembru 2017 na javnem razpisu MDDSZEM za sofinanciranje projektov socialnih partnerjev pridobila projekt, ki je delno sofinanciran s strani Evropske unije, iz Evropskega socialnega sklada. Na razpis se je prijavila kot nosilec projekta, skupaj z Obrtno-podjetniško zbornico, kot partnerjem v projektu.
Glede na to, da je bil ključni namen javnega razpisa »krepitev usposobljenosti socialnih partnerjev za njihovo učinkovito sodelovanje pri oblikovanju javnih politik, ki so pomembne za trg dela«, je projekt poimenovala »Skupaj nad izzive trga dela«.

Cilji projekta so:
  1. višja usposobljenost zaposlenih pri socialnih partnerjih s področij trga dela, vseživljenjskega učenja in zagotavljanja pravne varnosti aktivnega prebivalstva.
  2. pridobitev relevantnih podatkov za oblikovanje javnih politik pomembnih za trg dela.
  3. višja usposobljenost socialnih partnerjev za vodenje učinkovitega socialnega dialoga na državni, panožni ter evropski ravni.
  4. okrepljena vloga socialnih partnerjev pri obveščanju, usposabljanju in ozaveščanju članov sindikatov, zaposlenih, brezposelnih, delodajalcev in odločevalcev politike.
Za doseganje navedenih ciljev bo v okviru projekta izvedenih 364 ur usposabljanj za zaposlene pri socialnih partnerjih, 7 študij, 15 regionalnih posvetov, 3 mednarodni dogodki in 2 študijska obiska v tujini.
Izvajanje projekta bo trajalo skoraj štiri leta, od 11.12.2017, ko je bila z MDDSZEM podpisana pogodba, do 30.9.2021. V začetni fazi izvajanja projekta so bile aktivnosti usmerjene v izbor izvajalcev posameznih usposabljanj in nabavo potrebne opreme (predvsem računalniške opreme in kopirnega stroja) ter v izvedbo prve od sedmih študij, ki bodo izvedene v okviru projekta. Prva študija, ki je bila usmerjena v analizo zahtevnosti, obremenjenosti, tveganj in škodljivih vplivov na tipičnih delovnih mestih medicinskih sester, babic in bolničarjev v zdravstvenem in socialnem varstvu ter posebnih socialno varstvenih ustanovah, je bila z 31.12.2017 že uspešno zaključena. Opravljena je bila v sodelovanju s Kliničnim inštitutom za medicino dela, prometa in športa. Rezultati študije bodo služili kot strokovna podlaga za urejanje delovnih razmerij dela članstva Sindikata zdravstva in socialnega varstva in Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije.

V letu 2017 se je bilo 11 sestankov tako imenovane koordinacije sindikalnih central, na katerih je potekalo dogovarjanje o skupnih stališčih, izjavah in aktivnostih v zvezi vladnimi predlogi na ekonomskem in socialnem področju ter o drugih aktualnih zadevah. Sestankov sta se redno udeleževala predsednik in generalni sekretar KSJS.
KSJS je leta 2017 že drugič sodelovala pri organiziranju praznovanja 1. maja na Rožniku v Ljubljani ter imela na prireditvi svojega govornika. Predsedstvo KSJS je ocenilo, da je glede na množično udeležbo na kresovanju na Rožniku in poročanje medijev o sodelovanju KSJS, strošek sodelovanja upravičen in da ta oblika prispeva k večjemu zaupanju in boljšemu sodelovanju med sindikalnimi centralami.
Predstavniki KSJS so sodelovali na različnih dogodkih, ki jih je organizirala Vlada RS, Ekonomsko-socialni svet, Evropski ekonomsko-socialni odbor in predstavniki Evropske komisije v Sloveniji. KSJS je med drugim sodelovala na: predstavitvi OECD Ekonomskega pregleda Slovenije 2017; zaključni konferenci MDDSZEM »Razvoj strategij reform na področju socialnih politik v Sloveniji«; javni tribuni o Strategiji varnosti in zdravja pri delu; zaključni konferenci MDDSZEM in OECD o Strategiji na področju razvoja in uporabe spretnosti.
O svojem delu je KSJS Slovenije obveščala članstvo in javnost na tiskovnih konferencah ter v pisnih sporočilih in izjavah za javnost. Na spletni strani KSJS so bile sproti objavljene informacije o dogodkih, pomembna stališča konfederacije in temeljni dokumenti.


Organizacijske in kadrovske zadeve

Sindikati, člani KSJS so, z manjšimi izjemami, ohranili število članov in obdržali organizacijsko strukturo, ki so jo zgradili v preteklih letih. V začetku leta 2017 se je spremenila sestava predsedstva KSJS, ker se je upokojil dolgoletni generalni sekretar KSJS Vladimir Tkalec, ki je izpolnil pogoje za upokojitev in zaprosil za prekinitev pogodbe o zaposlitvi z 31.12.2016. Predsedstvo KSJS je za novega generalnega sekretarja imenovalo Bojana Hribarja, ki je funkcijo nastopil s 1.1.2017.


Zaključek


Poročilo podaja pregled in oceno številnih aktivnosti delovanja Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije, ki so potekale v letu 2017. Poročilo sledi programu dela KSJS Slovenije za obdobje 2014 – 2018 ter operativnemu načrtu dela, ki ga je sprejelo predsedstvo za leto 2017. Podrobneje pa je mogoče vsebino dela KSJS Slovenije razbrati tudi iz številnih stališč, priporočil, predlogov in sklepov, ki so bili v letu 2017 poslani članom KSJS Slovenije ali javno objavljeni.


V Ljubljani, februar 2017

Bojan Hribar,
generalni sekretar


Opomba:
Poročilo o delovanju KSJS Slovenije v letu 2017 je bilo sprejeto na 28. redni seji predsedstva KSJS, 26. 2. 2018, v Ljubljani.

Kontakt

KONFEDERACIJA SINDIKATOV JAVNEGA SEKTORJA SLOVENIJE
Dalmatinova ulica 4
1000 Ljubljana
tel./faks: 01 434 12 11
pišite nam

Konfederacija sindikatov javnega sektorja - Izvedba: Insist d.o.o.