Stališča KSJS pred sestankom s predsednikom slovenske vlade

(05.04.2020) ...

Pred jutrišnjim popoldanskim sestankom s predsednikom Vlade RS v Konfederaciji sindikatov javnega sektorja (KSJS) izpostavljamo, da želimo aktivno sodelovati z Vlado RS pri oblikovanju in izvajanju ukrepov za zaviranje in preprečevanje širitve epidemije, kar je naš skupni in primarni nacionalni interes v tem zahtevnem trenutku. Podpiramo vse ukrepe vlade, ki so v funkciji uveljavitve tega cilja. Veseli nas, da bolje kot številne druge države obvladujemo širitev epidemije, kar je v veliki meri zasluga dobro delujočega in kakovostnega javnega zdravstva ter drugih delov javnega sektorja. Prav med aktualno epidemijo se potrjuje naše prepričanje, da enake pravice do zdravstvenega varstva za vse lahko učinkovito zagotavlja le javno zdravstvo, ki ga bomo morali v prihodnje zgolj še dodatno utrjevati in krepiti.

V KSJS podpiramo vladne ukrepe, ki skušajo nevtralizirati ali vsaj omejiti narodnogospodarsko škodo epidemije, a se obenem pridružujemo opozorilom o vprašljivosti posameznih ukrepov, na katere je opozoril mag. Velimir Bole z Ekonomskega inštituta pri Pravni fakulteti. V KSJS imamo na postopek sprejemanja interventnega zakona in tudi na dele njegove vsebine resne ugovore. Tako ne najdemo opravičila za ravnanje vlade, da se o vsebini zakona ni posvetovala s socialnimi partnerji. KSJS je v 24 urah pripravila pripombe na interventni zakon in jih posredovala vladi, ta pa ni upoštevala nobene niti se nanje ni odzvala. Za KSJS ni niti razumljivo niti sprejemljivo, da Vlada RS v celoti prezre stališča in pripombe javnih uslužbencev in uslužbenk, ki pri obvladovanju epidemije nosimo ključno breme. To še posebej velja za naše članstvo, ki dela v zdravstvu, za zaposlene na policiji, za zaposlene v domovih za starejše in posebnih socialnih zavodih, v zaporih, v zavodih za otroke s posebnimi potrebami. In ne nazadnje velja izpostaviti vlogo učiteljstva, ki sicer ni neposredno ogroženo, a z velikimi napori skrbi za pouk na daljavo in vzdržuje motivacijo pri 250.000 učenkah in učencih, dijakinjah in dijakih ter 80.000 študentih in študentkah, kar pomembno prispeva k stabilnemu in konstruktivnemu vzdušju v družinah.

Interventni zakon je prav na točkah, ki so povezane z delom zaposlenih v javnem sektorju v zahtevnih in nevarnih okoliščinah epidemije, izrazito problematičen, saj si vlada jemlje – mimo kakršnegakoli vnaprejšnjega dogovora s sindikati javnega sektorja - izjemno obsežna pooblastila. Dovolj problematično je že, da se uzakonja možnost premestitve javnega uslužbenca brez njegovega soglasja, kar načenja pogodbeni princip v javnem sektorju, povsem nesprejemljivo pa je, da bo vlada enostransko, z uredbo, opredeljevala praktično vse pogoje dela tako začasno premeščenega delavca ali delavke. V KSJS enako kategorično zavračamo določbo, da o dodatku za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije enostransko odloča predstojnik oziroma delodajalec, saj imamo iz preteklosti s tem najslabše možne izkušnje, ki tako rekoč zagotavljajo masovno nepravičnost, privilegirano vrednotenje posameznih skupin in enostransko dodeljevanja dodatka. Tudi pri tem izjemno občutljivem vprašanju dodatkov si vlada, mimo zakonodaje, jemlje enostranska pooblastila za razdeljevanje sredstev posrednim proračunskim uporabnikom. Policijski sindikat Slovenije (PSS), ki je član KSJS, je v posebnem dopisu Vladi RS že izpostavil, da interventni zakon postavlja policiste in policistke v bistveno slabši položaj, da jim ne zagotavlja ne ustreznega počitka in tudi ne ustreznega plačila za delo v dodatno oteženih pogojih, poleg tega pa tudi ne vzpostavlja ustrezne pravne podlage za dogovorno izolacijo dela kolektiva za namen ustvarjanja ustreznih rezerv in občasnih rotacij zdravih delavcev. Kolegi v PSS zato vztrajajo, naj se interventni zakon v tej točki dopolni. KSJS stališča PSS v celoti podpira. Podobna opozorila v zvezi z izplačilom dodatka za delo v rizičnih razmerah sta na vlado naslovila tudi Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije (SDZNS) in Sindikat zdravstva in socialnega varstva (SZSVS). Tudi ta stališča obeh članov KSJS v celoti podpira.

V Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije pričakujemo, da bomo na jutrišnjem sestanku s predsednikom slovenske Vlade dobili zagotovila o takojšnji vzpostavitvi socialnega dialoga in takojšnji obnovitvi delovanja Ekonomsko-socialnega sveta, kar pomeni, da naj vlada v posvetovalno skupino za pripravo ukrepov, ki jo vodi dr. Matej Lahovnik, poleg predstavnikov lastnikov podjetij imenuje tudi predstavnike zaposlenih, vključno s predstavniki zaposlenih v javnem sektorju.

Zavedamo se, da bo koncu epidemije, zaradi katere se države radikalno zadolžujejo, sledila globoka recesija, zato nas bo zanimalo, kako bomo in kdo bo plačal povečano nacionalno zadolževanje, kdo in v kakšni meri bo nosil bremena recesije. Pričakujemo, da ne bodo tako kot v pretekli krizi v prvi vrsti prevladale zahteve za zniževanje stroškov v javnem sektorju, zmanjšanje števila zaposlenih in privatizacija javnega sektorja. Temu bomo v KSJS odločno nasprotovali. Javni uslužbenci in uslužbenke, med katerimi mnogi prav zdaj tvegajo svoje zdravje, nismo pripravljeni sprejeti, da bi se ob prihajajoči ekonomski in socialni krizi najprej poseglo v plače javnih uslužbencev. Izjava Marka Jakliča, člana svetovalne skupine, ki je iz naftalina potegnil izraz o »varni prožnosti«, iz časa dominacije neoliberalnih ekonomskih politik, že ne obeta nič dobrega.


Branimir Štrukelj,
predsednik KSJS

Kontakt

KONFEDERACIJA SINDIKATOV JAVNEGA SEKTORJA SLOVENIJE
Dalmatinova ulica 4
1000 Ljubljana
tel./faks: 01 434 12 11
pišite nam

Konfederacija sindikatov javnega sektorja - Izvedba: Insist d.o.o.