Program KSJS za obdobje 2018 - 2022

Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) je samostojna interesna organizacija prostovoljno združenih sindikatov javnega sektorja Republike Slovenije. Sindikati javnega sektorja smo jo ustanovili z namenom, da se bomo skupaj zavzemali za boljši materialni in socialni položaj javnih uslužbencev in zaposlenih v javnih zavodih, državnih organih ali upravah lokalnih skupnosti, v javnih agencijah, javnih skladih ali drugih osebah javnega prava. V KSJS se bomo skupaj borili za spoštovanje človekovih pravic ter za vzpostavitev in delovanje pravne države. Podpirali bomo razvoj konkurenčnega tržnega gospodarstva, ki bo zagotavljalo gospodarsko rast, polno zaposlenost in socialni napredek vseh državljanov. Skupaj bomo skrbeli za varstvo sindikalnih pravic in svoboščin ter varovali delovne in poklicne pravice našega članstva. Zavzemali se bomo za evropski socialni model, ki zagotavlja socialno varnost, enake možnosti za vse, demokratično sodelovanje delavcev v odločanju in socialno vključenost vseh državljanov. Pri tem pričakujemo, da bo socialni dialog tudi v prihodnje eden od ključnih elementov demokratičnega dogovarjanja med socialnimi partnerji in z vlado. Sindikati - člani KSJS se bomo zavzemali za ohranitev javnega sektorja in po svojih močeh prispevali k razvoju vsem dostopnih javnih storitev, ki so v skupnem interesu in prispevajo h kvaliteti življenja vseh državljanov.


Sodelovanje v odločanju na državni ravni


KSJS bo skrbela, da se bodo interesi članstva lahko uveljavljali v najvišjih organih države in še posebej v Ekonomsko-socialnem svetu (ESS) kot najpomembnejšem organu socialnega dialoga v državi. KSJS se bo v ESS zavzemala za tvoren socialni dialog in za pravočasno vključitev ESS v nastajanje predpisov ali v sprejemanje ukrepov, ki posredno ali neposredno zadevajo ekonomsko-socialni položaj delavcev in še posebej javnih uslužbencev.

KSJS si bo prizadevala za krepitev in nadaljnji razvoj socialnega dialoga v državi kot pomembne demokratične vrednote in bistvenega elementa evropskega socialnega modela ter eno izmed osnovnih sredstev za doseganje ciljev socialne države. Socialnim partnerjem se skozi socialni dialog omogoča aktivno sodelovanje pri oblikovanju ekonomskih in socialnih politik, s tem pa se vzpostavljajo tudi pogoji za zagotavljanje socialnega miru.

KSJS sindikatov javnega sektorja bo v mandatnem obdobju 2018 – 2022 oblikovala skupna stališča sindikatov, članov KSJS do predlaganih sprememb na področju delovne zakonodaje. Pri tem bo KSJS nasprotovala vsem spremembam, s katerimi bi se poslabšali delovni pogoji in zmanjšala raven pravic zaposlenih, ki izhajajo iz delovnega razmerja.

V KSJS bomo vztrajali, da morajo biti vse prihodnje reforme pokojninskega in invalidskega zavarovanja izvedene ob širšem družbenem konsenzu in v soglasju s socialnimi partnerji ter da morajo temeljiti na temeljnih načelih dokladnega pokojninskega sistema. Cilj reforme mora biti ustrezna raven socialne varnosti tako sedanjih kot tudi bodočih generacij upokojencev. Izpeljana mora biti ob predhodni oziroma hkratni vpeljavi ustreznih ukrepov na trgu dela in na področju varnosti in zdravja pri delu.

KSJS podpira temeljne usmeritve predloga Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-1), v smeri večje transparentnosti in učinkovitosti financ javnega zdravstva. KSJS soglaša z ukinitvijo dodatnega zdravstvenega zavarovanja in z nadomestnim plačilom, ki povečuje solidarnost med državljani in ohranja enako dostopnost do zdravstvenih storitev ter temelji na izvajanju zdravstvenega varstva kot javne službe. KSJS bo vztrajala, da se reševanje hudih težav zdravstvenega sistema začne s strokovno določenimi standardi zdravstvenih storitev ter kadrovskimi normativi, ki bodo zagotavljali njihovo izpolnitev.

Na področju izobraževanja bo KSJS podprla spremembe sistemskih zakonov, če bo s tem zagotovljena boljša dostopnost do izobraževanja in bodo spremembe v interesu uporabnikov. Pri tem bo vztrajala na ohranitvi doseženih standardov kakovosti in ustreznem vrednotenju storitev izvajalcev, ki bo omogočalo pravične plače javnih uslužbencev v enotnem plačnem sistemu javnega sektorja. Na področju poklicnega izobraževanja bo podprla boljše sodelovanje šol in delodajalcev pri praktičnem usposabljanju, vzpostavitev nacionalne sheme plačanih pripravništev ter nadaljnjo sistemsko ureditev vseživljenjskega učenja.

Med sistemskimi zakoni bo KSJS posebno pozornost posvečala urejanju položaja javnih uslužbencev (Zakon o javnih uslužbencih) in varstva pri delu (Zakon o varnosti in zdravju pri delu).

V procesu odločanja bodo predstavniki KSJS zagovarjali javni interes in predloge, ki gredo v smeri krepitve in nadaljnjega razvoja institucij javnega sektorja ter nasprotovali prenosu javnih storitev v privatno sfero in slabitvi socialne države.

KSJS bo oblikovala izhodišča za sodelovanje njenih predstavnikov pri odločanju v organih obveznega zdravstvenega zavarovanja in za vpliv zavarovancev in sindikatov v pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter na področju zaposlovanja. Predstavniki KSJS bodo aktivno sodelovali še v delovnih skupinah vlade in ministrstev ter v strokovnih odborih in delovnih skupinah, ustanovljenih pri ESS ali MDDSZEM.


Sistem plač in kolektivna pogodba za javni sektor

Sindikati - člani KSJS se bomo medsebojno obveščali o učinkih plačnega sistema in usklajevali svoja stališča in zahteve glede uveljavljanja Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, Kolektivne pogodbe za javni sektor in Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti, ki še vedno ureja nekatere pravice in prejemke iz delovnega razmerja.

Sindikati - člani KSJS se bomo tudi v mandatnem obdobju 2018 – 2022 opredeljevali do predlogov vlade glede sprememb plačnega sistema in nasprotovali spremembam in dopolnitvam Zakona o sistemu plač, ki bodo imele za cilj zmanjševanja pravic iz dela ali slabšanje materialnega položaja zaposlenih. KSJS bo vztrajala, da se lahko spremembe, ki zadevajo temeljna vprašanja s področja uslužbenske zakonodaje in sistema plač v javnem sektorju, izvedejo le na podlagi soglasja reprezentativnih sindikatov javnega sektorja in vlade.

KSJS bo na podlagi Dogovora o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju vztrajala, da se odpravijo anomalije pri vrednotenju delovnih mest in nazivov ter sprostijo še preostali varčevalni ukrepi.

KSJS si bo prizadevala za uveljavitev sprememb in dopolnitev ZSPJS, ki so bile že v novembru 2017 usklajene na ravni skupne delovne skupine vlade in sindikatov javnega sektorja. KSJS še zlasti podpira spremembe in dopolnitve 3.a člena, na podlagi katerih bo javni uslužbenec dolžan vrniti preveč izplačane plače le v primerih očitnih nepravilnosti in dopolnitev prehodnih in končnih določb, na podlagi katere bi bila, zaradi enake obravnave zaposlenih, ki so preveč izplačani znesek plače v celoti ali že delno vrnili, določena tudi pravica do vračila že plačanih zneskov plač, če na podlagi spremenjenega 3.a člena preveč izplačanih zneskov plač ne bi bili dolžni vrniti. Poleg tega pa KSJS v celoti podpira tudi spremembo 19. in 20. člena, ki bi vsem javnim uslužbencem omogočala prenos napredovanj na enak način, kot je bil dogovorjen za zdravnike.

KSJS zahteva drugačno določitev kvoruma za uveljavitev KPJS in podpira ponovno uveljavitev 42. člena ZSPJS, po katerem je KPJS sklenjena, če jih podpišejo Vlada Republike Slovenije in reprezentativni sindikati javnega sektorja najmanj štirih različnih dejavnosti javnega sektorja, katerih skupno število članstva presega 40% zaposlenih v javnem sektorju.

V kolikor bo vlada, kljub nasprotovanju sindikatov, enostransko sprejela in uveljavila spremembe ZSPJS, ali če pobud sindikatov ne bo upoštevala, bomo sindikati KSJS svoje zahteve uveljavljati z organiziranimi protesti, vključno s stavko. Pogajalska skupina KSJS bo skrbela, da bo izpad delovnega časa zaradi stavke plačala pogajalska stran, ki bo zakrivila stavko. Odločitev o stavki kot skrajnem sredstvu za uveljavljanje zahtev sindikatov, če jih ni moč uveljaviti s pogajanji, sprejema vsak sindikat posebej, v skladu s svojimi pravili. Stavko vseh ali več sindikatov, članov KSJS vodi predsedstvo kot skupni stavkovni odbor.

KSJS si bo prizadevala za spoštovanje kolektivnih pogodb in krepitev njihove vloge pri urejanju specifičnih pogojev dela, zaposlovanja, kariere ter napredovanja javnih uslužbencev.


Pogoji dela, socialna varnost, enake možnosti za vse

KSJS si bo tudi v prihodnje prizadevala za stalno izboljševanje delovnih pogojev zaposlenih v javnem sektorju. Zavzemala se bo, da se v vseh dejavnostih javnega sektorja vzpostavijo oz. spoštujejo kadrovski normativi in standardi ter nasprotovala prekomernim delovnim obremenitvam javnih uslužbencev, ki imajo negativne posledice za njihovo zdravje. KSJS bo zato nasprotovala morebitnim vladnim poskusom večjega zmanjšanja števila zaposlenih v državni upravi in javnih zavodih ne glede na obseg dela ter podpirala ukrepe za hitrejše zaposlovanje mladih, vendar ne na račun neplačanega pripravništva. KSJS bo tudi v prihodnje nasprotovala neplačanemu pripravništvu.

Sindikati, člani KSJS bodo svojim članom zagotavljali pravno pomoč in skrbeli za izpolnjevanje pravic zaposlenih v zavodih in organih, kjer prihaja do kršenja delovne zakonodaje, kolektivnih pogodb ali pogodb o zaposlitvi.

KSJS se bo zavzemala za spremembo zastarelega Zakona o stavki, na podlagi katerega skušajo oblasti omejevati sindikalne stavkovne aktivnosti.

V KSJS bomo vztrajali, da o potrebno o temeljnih vprašanjih pokojninske reforme doseči soglasje socialnih partnerjev v ESS. Zvišanje dejanske upokojitvene starosti je primerno spodbujati le z ekonomskimi spodbudami in s prilagajanjem tehnologije in organizacijo dela spremembam delovne zmožnosti zaradi starosti in ne s trajnimi odbitki od pokojnine. Starostna pokojnina, odmerjena za 40 let pokojninske dobe in od najnižje pokojninske osnove, mora dosegati vsaj prag revščine. Nasprotovali bomo socialni kapici pri plačevanju prispevkov, ker ruši solidarnost v pokojninskem sistemu. V pokojninskem sistemu je potrebno ohraniti elemente solidarnosti za preprečevanje revščine na starost s prerazporejanjem sredstev v skupni pokojninski blagajni do zajamčene ravni. Pokojninski sistem se mora spreminjati postopoma in z ustrezno dolgimi prehodnimi obdobji, postopoma pa mora zagotavljati tudi dostojno višino pokojnin z najnižjo nadomestitveno stopnjo v višini 70% po izteku vseh prehodnih obdobij. KSJS bo podpirala oblikovanje demografskega rezervnega sklada, v katerega morajo biti prenesene zadostne kapitalske in portfeljske naložbe, da bo lahko postal pomemben vzvod za dodatno financiranje pokojninske blagajne.

KSJS se bo zavzemala za ohranitev in nadaljnji razvoj obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki je temelj socialne varnosti vseh zaposlenih in socialne države. Podprla bo spremembe za sistemsko obvladovanje stroškov javnega zdravstva, poenotenje prispevnih stopenj vseh aktivnih zavarovancev in združitev obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ter nasprotovala znižanju bolniškega nadomestila zaradi bolezni ali poškodb in uvedbi socialne kapice, ki bi omejevala prispevke od visokih plač in zavarovalnih osnov. Podprla bo razmejitev javnega in zasebnega izvajanja zdravstvene dejavnosti ter ukrepe za ureditev poklicnega zdravja. Ob tem bo nasprotovala izločanju tehničnega in administrativnega osebja iz javnih zavodov in prenosu teh dejavnosti k zasebnikom. KSJS bo vztrajala na stališču, da mora struktura organov upravljanja ZZZS tudi v prihodnje odražati strukturo vplačanih prispevkov ter da morajo interese aktivnih zavarovancev v organih upravljanja ZZZS še naprej zastopati sindikati.

KSJS se bo tudi v prihodnje zavzemala za preprečevanje in odpravo diskriminacije pri delu oz. na delovnem mestu. Javni uslužbenci so vse pogosteje izpostavljeni pritiskom predpostavljenih in mobingu na delovnih mestih. Zato si bomo sindikati, združeni v KSJS prizadevali za enake možnosti za vse zaposlene in odpravo vseh oblik diskriminacije zaradi spola, invalidnosti, starosti, verskega ali političnega prepričanja ali drugih razlogov ter nudili podporo članom za osveščanje in ukrepanju proti pritiskom nadrejenih.
Sindikati – združeni v KSJS bomo nasprotovali povečanju obremenitev zaposlenih in slabšanju pogojev v sistemih socialnega zavarovanja ter posebno pozornost namenili dodatnemu prostovoljnemu pokojninskemu zavarovanju javnih uslužbencev. KSJS bo sodelovala v nadzoru upravljanja Modre zavarovalnice in KPSJU in zahtevala zagotovitev ustreznega vpliva zavarovancev in sindikatov na upravljanje s sredstvi dodatnega pokojninskega zavarovanja javnih uslužbencev. Vztrajala bo na uresničevanju Kolektivne pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta za javne uslužbence in si prizadevala za postopen dvig premij dodatnega pokojninskega zavarovanje na raven, ki bo lahko prispevala k zagotovitvi varne starosti.

KSJS bo posebno pozornost namenjala izboljšanju kakovosti izobraževanja in spodbujanju vseživljenjskega učenja. Sodelovala bo v razvoju poklicnih standardov in uveljavljanju nacionalnega ogrodja kvalifikacij ter skrbela za vseživljenjsko izobraževanje zaposlenih, tako za njihov strokovni razvoj kot za usposabljanja za aktivno državljanstvo. Sindikati, člani KSJS bomo spodbujali stalno strokovno izobraževanje zaposlenih, ustrezno poklicno svetovanje in ter informiranje ter vpliv na oblikovanje izobraževalnih programov poklicnega in strokovnega ter tudi višjega in visokega izobraževanja. Sindikati in KSJS bomo skrbeli za stalno izobraževanje sindikalnih zaupnikov in članstva.


Organizacijski vidik in sodelovanje z drugimi sindikalnimi organizacijami

KSJS bo ostala odprta za nove sindikate s področja javnega sektorja, kar pomeni da se vanjo lahko prostovoljno vključijo samostojni sindikati javnega sektorja ali dejavnosti, ki na način javnih služb urejajo plačno politiko in delovna razmerja. Na drugi strani pa bo krepila sodelovanje z drugimi sindikati in sindikalnimi zvezami in konfederacijami v Sloveniji. Čedalje tesnejše sodelovanje v okviru Evropske unije narekuje tudi izmenjavo izkušenj in sodelovanje s sorodnimi zvezami in sindikati v Evropi ter tesnejše povezovanje sindikatov in sindikalnih zvez oz. konfederacij v skupne evropske sindikalne organizacije. Tako bo KSJS v naslednjem mandatnem obdobju nadaljevala z navezovanjem stikov in s sodelovanjem z mednarodnimi sindikalnimi organizacijami ter s tem prispevala h krepitvi mednarodne solidarnosti med sindikati in širšemu uveljavljanju sindikalnih pravic in svoboščin v Evropi in svetu.

KSJS bo skoraj celotno prihodnje mandatno obdobje izvajala projekt, ki ga je pridobila na javnem razpisu MDDSZEM za sofinanciranje projektov socialnih partnerjev. Ker je bil ključni namen javnega razpisa »krepitev usposobljenosti socialnih partnerjev za njihovo učinkovito sodelovanje pri oblikovanju javnih politik, ki so pomembne za trg dela«, je KSJS projekt, ki ga izvaja v sodelovanju z OZS kot partnerjem v projektu, poimenovala »Skupaj nad izzive trga dela«. Cilji projekta so: višja usposobljenost zaposlenih pri socialnih partnerjih s področij trga dela, vseživljenjskega učenja in zagotavljanja pravne varnosti aktivnega prebivalstva; pridobitev relevantnih podatkov za oblikovanje javnih politik pomembnih za trg dela; višja usposobljenost socialnih partnerjev za vodenje učinkovitega socialnega dialoga na državni, panožni ter evropski ravni; okrepljena vloga socialnih partnerjev pri obveščanju, usposabljanju in ozaveščanju članov sindikatov, zaposlenih, brezposelnih, delodajalcev in odločevalcev politike. Za doseganje navedenih ciljev bo v okviru projekta izvedenih 364 ur usposabljanj za zaposlene pri socialnih partnerjih, 7 študij, 15 regionalnih posvetov, 3 mednarodni dogodki in 2 študijska obiska v tujini.

KSJS bo v tudi prihodnje vztrajala na spremembah Zakona o reprezentativnosti sindikatov, ker sedanji vodi v vse večje drobljenje in nepovezanost sindikatov. Še naprej je potrebno krepiti vlogo KSJS pri obveščanju javnosti in članstva ter povečati sposobnost KSJS za pripravo strokovnih podlag za sodelovanje pri odločanju na različnih ravneh, kar lahko pomeni v prihodnje tudi kadrovsko krepitev s strokovnimi kadri. KSJS je v preteklem obdobju ustvarila nepremičninski sklad in upravlja tudi z nepremičninami, kar ji bo omogočalo krepitev materialne baze tudi v prihodnje.
Branimir Štrukelj,
predsednik KSJS


Opomba: Program KSJS za obdobje 2018 - 2022 je bil sprejet na 5. kongresu KSJS, 10. 4. 2018, v Ljubljani.


Kontakt

KONFEDERACIJA SINDIKATOV JAVNEGA SEKTORJA SLOVENIJE
Dalmatinova ulica 4
1000 Ljubljana
tel./faks: 01 434 12 11
pišite nam

Konfederacija sindikatov javnega sektorja - Izvedba: Insist d.o.o.