Program KSJS za obdobje 2014-2018


4. KONGRES KSJS, 8.4.2014

Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije je samostojna interesna organizacija prostovoljno združenih sindikatov javnega sektorja Republike Slovenije. Sindikati javnega sektorja smo jo ustanovili z namenom, da se bomo skupaj zavzemali za boljši materialni in socialni položaj javnih uslužbencev in zaposlenih v javnih zavodih, državnih organih ali upravah lokalnih skupnosti, v javnih agencijah, javnih skladih ali drugih osebah javnega prava. V Konfederaciji se bomo skupaj borili za spoštovanje človekovih pravic ter za vzpostavitev in delovanje pravne države. Podpirali bomo razvoj konkurenčnega tržnega gospodarstva, ki bo zagotavljalo gospodarsko rast, polno zaposlenost in socialni napredek vseh državljanov. Skupaj bomo skrbeli za varstvo sindikalnih pravic in svoboščin ter varovali delovne in poklicne pravice članstva. Skupaj z drugimi sindikalnimi organizacijami se bomo zavzemali za evropski socialni model, ki zagotavlja socialno varnost, enake možnosti za vse, demokratično sodelovanje delavcev v odločanju in socialno vključenost vseh državljanov. Pri tem pričakujemo, da bo socialni dialog tudi v prihodnje eden od ključnih elementov demokratičnega dogovarjanja med socialnimi partnerji in z vlado. Sindikati - člani konfederacije se bomo zavzemali za ohranitev javnega sektorja in po svojih močeh prispevali k razvoju vsem dostopnih javnih storitev, ki so v skupnem interesu in prispevajo h kvaliteti življenja vseh državljanov.


SODELOVANJE V ODLOČANJU

Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije bo skrbela, da se bodo interesi članstva lahko uveljavljali v najvišjih organih države in še posebej v Ekonomsko socialnem svetu kot najpomembnejšem organu socialnega dialoga v državi. Konfederacija se bo v ESS zavzemala za tvoren socialni dialog o najpomembnejših vprašanjih, ki zadevajo delavce in posebej javne uslužbence. Predstavniki sindikatov, članov KSJS bodo sodelovali v procesih odločanja in oblikovanja mnenj v Državnem svetu RS, v odborih Državnega zbora in v organih socialnega varstva in zavarovanja na državni ravni.
Konfederacija je in bo sodelovala s predstavniki delodajalcev in vlade pri pripravi Socialnega sporazuma za obdobje 2014 – 2016 in tudi kasneje. V socialnem sporazumu vidi dolgoročnejši okvir za stabilen razvoj slovenskega gospodarstva in družbe, vključno z javnim sektorjem. Zahtevala bo enakopravno obravnavanje pobud in predlogov zaposlenih v javnem sektorju, zlasti na področjih, ki bistveno posegajo v javni sektor.
Konfederacija bo podprla ukrepe za razvoj socialnega dialoga v državi kot pomembne demokratične vrednote in pogoja za skupno delovanje za doseganje zastavljenih ciljev. KSJS najodločneje obsoja bojkot socialnega dialoga, s katerim grozijo delodajalske organizacije.
Konfederacija sindikatov javnega sektorja bo v mandatnem obdobju 2014 – 2018 oblikovala skupna stališča do predlogov zakonov na področju dela. Konfederacija nasprotuje nadaljnjim spremembam Zakona o delovnih razmerjih in Zakona o urejanju trga dela, ki sta bila nazadnje spremenjena v letu 2013 in njunih učinkov še ni mogoče izmeriti. Konfederacija podpira sprejem zakona o študentskem delu, kjer naj se za začasno in občasno delo študentov plača prispevek za pokojninsko blagajno in upoštevajo pridobljena znanja in spretnosti
KSJS prav tako ne vidi potrebe po takojšnjem spreminjanju Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju 2, ker ni opravljena evalvacija učinkov po prvem letu veljavnosti. KSJS bo podprla spremembe, ki bodo ponovno prinašale ugodnosti staršem z več otroki, ne bo pa podprla sprememb, ki pomenijo slabšanje delovnih pogojev zaposlenih in zmanjševanje socialne varnosti upokojencev.
Konfederacija podpira sprejem Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju v smeri večje transparentnosti in učinkovitosti financ javnega zdravstva. Opredeliti je potrebno košarico pravic za celovito zdravstveno varstvo, za katero se prispevki solidarno plačujejo od vseh dohodkov iz dela in kapitala. KSJS bo podprla spremembe za sistemsko obvladovanje stroškov javnega zdravstva, poenotenje prispevnih stopenj vseh aktivnih zavarovancev in združitev obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Podprla bo razmejitev javnega in zasebnega izvajanja zdravstvene dejavnosti ter ukrepe za ureditev poklicnega zdravja. Ob tem bo nasprotovala izločanju tehničnega in administrativnega osebja iz javnih zavodov in prenosu teh dejavnosti k zasebnikom. Vztrajala bo, da se reševanje hudih težav zdravstvenega sistema začne s strokovno določenimi standardi zdravstvenih storitev ter kadrovskimi normativi, ki zagotavljajo izpolnitev standardov. Enako tudi na področju institucionalnega socialnega varstva in usposabljanja otrok s posebnimi potrebami, kjer se nenehno zmanjšuje število zaposlenih strokovnih delavcev in sredstva za delo javnih zavodov za otroke s posebnimi potrebami. Zdravstvene in socialne storitve lahko izvajajo samo, skladno s standardi, ustrezno usposobljeni kadri.
Na področju izobraževanja bo konfederacija podprla spremembe sistemskih zakonov, če bo s tem zagotovljena boljša dostopnost do izobraževanja in bodo spremembe v interesu uporabnikov. Pri tem bo vztrajala na ohranitvi doseženih standardov kakovosti in ustreznem vrednotenju storitev izvajalcev, ki bo omogočalo pravične plače javnih uslužbencev v enotnem plačnem sistemi javnega sektorja. Na področju poklicnega izobraževanja bo podprla boljše sodelovanje šol in delodajalcev pri praktičnem usposabljanju, vzpostavitev nacionalne sheme plačanih pripravništev ter nadaljnjo sistemsko ureditev vseživljenjskega učenja, tudi s podporo uvedbi izobraževalnih vavčerjev.
Med sistemskimi zakoni bo posebno pozornost posvečala urejanju položaja javnih uslužbencev (Zakon o javnih uslužbencih) in varstva pri delu (Zakon o varnosti in zdravju pri delu).
V procesu odločanja bodo predstavniki KSJS zagovarjali javni interes in predloge, da se okrepijo in razvijajo institucije javnega sektorja. Nasprotovali bodo prenosu javnih storitev v privatno izvajanje in slabitvi socialne države.
Sindikati – člani Konfederacije bomo spremljali področno zakonodajo in sprejemali stališča. Predloge področnih zakonov bodo za svoje področje najprej obravnavali in se do njih opredelili sindikati konfederacije. V primeru, da posamezen sindikat meni, da je potrebno stališče Konfederacije bodo o tem razpravljali organi Konfederacije. Konfederacija bo oblikovala izhodišča za sodelovanje njenih predstavnikov v odločanju v organih obveznega zdravstvenega zavarovanja in vpliv zavarovancev in sindikatov v pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter na področju zaposlovanja.


SISTEM PLAČ IN KOLEKTIVNA POGODBA ZA JAVNI SEKTOR

Sindikati javnega sektorja smo se v Sloveniji povezali v Konfederacijo tudi z namenom, da se medsebojno obveščamo o učinkih plačnega sistema in usklajujemo svoja stališča in zahteve glede uveljavljanja Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, Kolektivne pogodbe za javni sektor in Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti, ki še vedno ureja nekatere pravice in prejemke iz delovnega razmerja. Konfederacija ima svojo pogajalsko skupino in se je v preteklem obdobju uveljavila kot pomemben partner v pogajanjih z vlado o KPJS.
Sindikati, člani Konfederacije se bomo tudi v prihodnjem mandatnem obdobju 2014 – 2018 opredeljevali do predlogov vlade glede sprememb plačnega sistema in nasprotovali spremembam in dopolnitvam Zakona o sistemu plač, ki bodo imele za cilj zmanjševanja pravic iz dela ali slabšanje materialnega položaja zaposlenih. Racionalizacija stroškov javnega sektorja v breme plač javnih uslužbencev ni sprejemljiva, zato se bomo sindikati borili proti parcialnim ukrepom vlade za zmanjšanje stroškov, ki pomenijo dolgoročno siromašenje javnega sektorja in javnih uslužbencev.
V socialnem dialogu z vlado se sindikati KSJS zavzemamo za odpravo nekaterih nelogičnih rešitev v plačnem sistemu. Predlagamo odpravo anomalij v plačnih razmerjih v plačni skupini J. Ne pristajamo na posege v sistem napredovanja javnih uslužbencev, odpravo upravičenih dodatkov in neupravičene posege v sistem kolektivnih pogodb dejavnosti. Enostransko zmanjševanje obsega mase za plače v letnih proračunih RS vodi v zmanjševanje števila javnih uslužbencev in posledično v odpuščanje zaposlenih. KSJS zahteva drugačno določitev kvoruma za uveljavitev KPJS in podpira spremembe ZSPJS in ponovno uveljavitev 42. člena ZSPJS, ki zahteva soglasje 40 % vseh zaposlenih v javnem sektorju. Konfederacija je predlagala in se bo tudi v prihodnje zavzela za vračilo preveč izplačanih plač v breme zaposlenih le v izrednih primerih.
KSJS bo še nadalje terjala tudi spremembe Zakona o kolektivnih pogodbah ter predlagala dopolnitev in sklenitev kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev za zaposlene v javnem sektorju.
Glede na čedalje pogostejšo prakso, da vlada kljub nasprotovanju sindikatov enostransko sprejme in uveljavi spremembe ZSPJS ali pobud sindikatov ne upošteva bomo morali sindikati KSJS svoje zahteve uveljavljati z organiziranimi protesti, vključno s stavko. Pogajalska skupina KSJS bo skrbela, da bo izpad delovnega časa zaradi stavke plačala pogajalska stran, ki je zakrivila stavko. Odločitev o stavki kot skrajnem sredstvu za uveljavljanje zahtev sindikatov, če jih ni moč uveljaviti s pogajanji sprejema vsak sindikat posebej, v skladu s svojimi pravili. Stavko vseh ali več sindikatov, članov KSJS vodi predsedstvo kot skupni stavkovni odbor.


POGOJI DELA, SOCIALNA VARNOST, ENAKE MOŽNOSTI ZA VSE

Pomembna naloga Konfederacije je spremljanje delovnih pogojev zaposlenih v javnem sektorju. Omejevanje zaposlovanja v javnem sektorju pomeni večjo obremenitev zaposlenih, kar ima negativne posledice za zdravje zaposlenih. Konfederacija bo zato nasprotovala programu vlade za večje zmanjšanje števila zaposlenih v državni upravi in javnih zavodih ne glede na obseg dela in bo ob spremembah delovne zakonodaje in uvajanju ekonomskih reform vztrajala, da se delovni pogoji zaposlenih v javnem sektorju izboljšujejo. Reforme morajo prispevati k hitrejšemu zaposlovanju mladih, vendar ne na račun neplačanega pripravništva. Konfederacija bo tudi v prihodnje nasprotovala neplačanemu pripravništvu.
Sindikati, člani konfederacije bodo svojim članom zagotavljali pravno pomoč in skrbeli za izpolnjevanje pravic zaposlenih v zavodih, kjer prihaja do kršenja delovne zakonodaje, ne izplačevanja plač in nadomestil plač za delo ob praznikih.
Konfederacija bo na kršitve opozarjala javnost in odgovorne organe v vladi in državni ter lokalni upravi. Fleksibilnejši sistem zaposlovanja ne sme pomeniti le pravice delodajalca, da delavca odpusti, temveč tudi možnost za hitrejše vključevanje brezposelnih v delo. Konfederacija bo v svojih aktivnostih uveljavljala izhodišča o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja.
Med pomembne naloge sindikatov sodi tudi preprečevanje in odprava diskriminacije pri delu ali v življenju. Zaposleni so vse pogosteje izpostavljeni pritiskom predpostavljenih in mobingu na delovnih mestih. Zato si bomo sindikati, združeni v Konfederaciji prizadevali za enake možnosti za vse prebivalce in zaposlene in odpravo vseh oblik diskriminacije zaradi spola, invalidnosti, starosti, verskega ali političnega prepričanja ali drugih razlogov ter nudili podporo članom za osveščanje in ukrepanju proti pritiskom nadrejenih. Socialna država mora zagotavljati socialno varnost državljanov. Sindikati – združeni v Konfederaciji bomo nasprotovali povečanju obremenitev zaposlenih in slabšanju pogojev v sistemih socialnega zavarovanja ter posebno pozornost namenili dodatnemu prostovoljnemu pokojninskemu zavarovanju javnih uslužbencev. Konfederacija bo sodelovala v upravljanja Modre zavarovalnice in ZVPSJU in zahtevala zagotovitev ustreznega vpliva zavarovancev in sindikatov na upravljanje s sredstvi dodatnega pokojninskega zavarovanja javnih uslužbencev. Vztrajala bo na uresničevanju Kolektivne pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta za javne uslužbence in zahtevala vrnitev premij za dodatno pokojninsko zavarovanje vsaj na prejšnjo višino, ki bo lahko prispevala k zagotovitvi varne starosti.
Poleg navedenih prioritet bo posebna pozornost veljala izboljšanju kakovosti izobraževanja in spodbujanju vseživljenjskega učenja. Konfederacija bo sodelovala v razvoju poklicnih standardov in uveljavljanju nacionalnega ogrodja kvalifikacij ter skrbela za vseživljenjsko izobraževanje zaposlenih, tako za strokovni razvoj in za usposabljanja za aktivno državljanstvo. Sindikati, člani konfederacije bomo spodbujali stalno strokovno izobraževanje zaposlenih, ustrezno poklicno svetovanje in ter informiranje ter vpliv na oblikovanje izobraževalnih programov poklicnega in strokovnega ter tudi višjega in visokega izobraževanja. Sindikati in Konfederacija bomo skrbeli za stalno izobraževanje sindikalnih zaupnikov in članstva.


ORGANIZACIJSKI VIDIK IN SODELOVANJE Z DRUGIMI SINDIKALNIMI ORGANIZACIJAMI

Sindikati morajo slediti družbenemu razvoju tudi v kriznih obdobjih in si prizadevati za premagovanje krize. Zato za sindikate KSJS ni sprejemljivo slepo nasprotovanje vsem ukrepom vlade temveč tvoren socialni dialog v sodelovanju z drugimi sindikati in njihovimi združenji za izhod iz krize. Konfederacija bo krepila svojo vlogo pri povezovanju tistih interesov, ki so skupnega pomena. Skupen nastop pri zavzemanju za določene cilje pomeni večjo moč in družbeno odmevnost.
KSJS bo v prihodnje vztrajala na spremembah Zakona o reprezentativnosti sindikatov, ker sedanji vodi v vse večje drobljenje in nepovezanost sindikatov. Še naprej je potrebno krepiti vlogo konfederacije pri obveščanju javnosti in članstva ter povečati sposobnost konfederacije za pripravo strokovnih podlag za sodelovanje v odločanju na različnih ravneh, kar lahko pomeni v prihodnje tudi kadrovsko krepitev s strokovnimi kadri. Konfederacija je v preteklem obdobju ustvarila nepremičninski sklad in upravlja tudi z nepremičninami, kar ji bo omogočalo krepitev materialne baze tudi v prihodnje.
V preteklih mandatnih obdobjih se je konfederacija prijavljala na razpise projektov za socialne partnerje in za aktivno politiko zaposlovanja, ki so omogočali izvedbo številnih aktivnosti v korist članstva. Konfederacija bo izvajala projekte socialnega partnerstva in se vključevala v projekte Erasmus+ tudi v prihodnjem mandatnem obdobju.
Konfederacija bo ostala odprta za nove sindikate s področja javnega sektorja, kar pomeni da se vanjo lahko prostovoljno vključijo samostojni sindikati dejavnosti javnega sektorja ali dejavnosti, ki na način javnih služb urejajo plačno politiko in delovna razmerja. Na drugi strani pa bo krepila sodelovanje z drugimi sindikati javnega sektorja in sindikalnimi zvezami in konfederacijami v Sloveniji. Čedalje tesnejše sodelovanje v okviru Evropske unije narekuje izmenjavo izkušenj in sodelovanje s sorodnimi zvezami in sindikati v Evropi in tesnejše povezovanje sindikatov in sindikalnih zvez in konfederacij v skupne evropske sindikalne organizacije. Tako bo Konfederacija v naslednjem mandatnem obdobju iskala povezavo v mednarodnih sindikalnih organizacijah in s tem prispevala h krepitvi mednarodne solidarnosti med sindikati in širšemu uveljavljanju sindikalnih pravic in svoboščin v Evropi in svetu.

Branimir Štrukelj
predsednik KSJS Slovenije


Sklep: Program KSJS za obdobje 2014-2018 je sprejel 4. kongres KSJS Slovenije, 8.4.2014 v Ljubljani.
Konfederacija sindikatov javnega sektorja - Izvedba: Insist d.o.o.