Program KSJS za obdobje 2010-2014

3. KONGRES KSJS, 7.4.2010

Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije je samostojna interesna organizacija prostovoljno združenih sindikatov javnega sektorja Republike Slovenije. Sindikati javnega sektorja so jo ustanovili z namenom, da se bodo skupaj zavzemali za boljši materialni in socialni položaj javnih uslužbencev in zaposlenih v javnih zavodih, državnih organih ali upravah lokalnih skupnosti, v javnih agencijah, javnih skladih ali drugih osebah javnega prava. V Konfederaciji se bodo skupaj borili za spoštovanje človekovih pravic ter za vzpostavitev in delovanje pravne države. Podpirali bodo razvoj konkurenčnega tržnega gospodarstva, ki bo zagotavljalo gospodarsko rast, polno zaposlenost in socialni napredek vseh državljanov. Skupaj bodo skrbeli za varstvo sindikalnih pravic in svoboščin ter varovali delovne in poklicne pravice članstva. Skupaj z drugimi sindikalnimi organizacijami se bodo zavzemali za evropski socialni model, ki zagotavlja socialno varnost, enake možnosti za vse, demokratično sodelovanje delavcev v odločanju in socialno vključenost vseh državljanov. Pri tem pričakujejo, da bo socialni dialog tudi v prihodnje eden od ključnih elementov demokratičnega dogovarjanja med socialnimi partnerji in z vlado. Sindikati - člani konfederacije se bodo zavzemali za ohranitev javnega sektorja in po svojih močeh prispevali k razvoju vsem dostopnih javnih storitev, ki so v skupnem interesu in prispevajo k kvaliteti življenja vseh državljanov.

SODELOVANJE V ODLOČANJU
Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije bo skrbela, da se bodo interesi članstva lahko uveljavljali v najvišjih organih države in še posebej v Ekonomsko socialnem svetu kot najpomembnejšem organu socialnega dialoga v državi. Konfederacija se bo v ESS zavzemala za tvoren socialni dialog o najpomembnejših vprašanjih, ki zadevajo delavce in posebej javne uslužbence. Vlogo Ekonomsko socialnega sveta je v prihodnje potrebno okrepiti in mu dati zakonsko podlago. Predstavniki sindikatov, članov KSJS bodo sodelovali v procesih odločanja in oblikovanja mnenj v Državnem svetu RS, v odborih Državnega zbora in v organih socialnega varstva in zavarovanja na državni ravni.

V mandatnem obdobju 2010 – 2014 bo Konfederacija oblikovala skupna stališča do predlogov zakonov na področju dela ( spremembe Zakona o delovnih razmerjih, nov predlog Zakona o urejanju trga dela, spremembe Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, spremembe Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, Zakona o zdravstveni dejavnosti) ter predlogov drugih zakonov, ki bodo v obravnavi na Ekonomsko socialnem svetu. Med sistemskimi zakoni bo posebno pozornost posvečala urejanju položaja javnih uslužbencev (Zakon o javnih uslužbencih) in varstva pri delu (Zakon o varnosti in zdravju pri delu).
V procesu odločanja bodo predstavniki KSJS zagovarjali javni interes in predloge, da se okrepijo in razvijajo institucije javnega sektorja. Nasprotovali bodo zmanjševanju pravic zaposlenih in slabitvi socialne države.
Prav tako so za vse sindikate v Konfederaciji pomembne spremembe zakonodaje na področju izobraževanja in kvalifikacij ter spreminjanje kvalifikacijskega sistema. Konfederacija želi aktivno sodelovati pri oblikovanju Nacionalnega ogrodja kvalifikacij in uveljavljanju vseživljenjskega učenja za vse državljane.
Sindikati – člani Konfederacije bodo spremljali področno zakonodajo in sprejemali stališča. V primeru, da posamezen sindikat meni, da je potrebno stališče Konfederacije bodo o tem razpravljali organi Konfederacije.

Konfederacija se bo oblikovala izhodišča za sodelovanje predstavnikov sindikatov v odločanju tudi v organih obveznega zdravstvenega zavarovanja ter se borila za ureditev, da bo zagotovljen vpliv zavarovancev in sindikatov tudi v pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter na področju trga dela in zaposlovanja.

Konfederacija nasprotuje degradiranju javnega sektorja in zakonskemu preusmerjanju neprofitnih dejavnosti v profitne, kar je med drugim težnja vlade, zapisane v Slovenski izhodni strategiji in Programu stabilnosti. Konfederacija bo svoja stališča do zakonskih predlogov posredovala vladi, ministrstvom, poslancem in političnim strankam ter Evropskemu socialnemu odboru. Tudi na ravni Evropske unije je potrebno vztrajati na zahtevi, da Evropska komisija in Evropski parlament zavzameta stališče do poskusov popolne liberalizacije vrste storitev, ki jih sedaj države članice še zagotavljajo preko javnih služb ter pripravita ustrezen zakonski okvir za javno zdravstvo, šolstvo in druge javne storitve.

SISTEM PLAČ IN KOLEKTIVNA POGODBA ZA JAVNI SEKTOR
Sindikati javnega sektorja so se v Sloveniji povezali v Konfederacijo tudi z namenom, da se medsebojno obveščajo o učinkih uveljavljanja novega plačnega sistema in usklajujejo svoja stališča in zahteve glede uveljavljanja Zakona o sistemu plač v javnem sektorju in Kolektivne pogodbe za javni sektor. Konfederacija je oblikovala svojo pogajalsko skupino in se v preteklem obdobju uveljavila kot pomemben partner v pogajanjih z vlado o KPJS.
Sindikati, člani Konfederacije se bodo tudi v prihodnjem mandatnem obdobju 2010 – 2014 opredeljevali do predlogov vlade glede sprememb plačnega sistema in nasprotovali spremembam in dopolnitvam Zakona o sistemu plač, ki bodo imele za cilj zmanjševanja pravic iz dela ali slabšanje materialnega položaja zaposlenih. Sindikati in njihovi člani niso zakrivili gospodarske in finančne krize, zato vlada in delodajalci njenih posledic ne morejo v celoti prevaliti na pleča zaposlenih. V javnem sektorju to pomeni zniževanje kakovosti javnih storitev, čemur sindikati KSJS odločno nasprotujejo. Racionalizacija stroškov javnega sektorja za vsako ceno ni sprejemljiva, zato se bodo sindikati borili proti parcialnim ukrepom vlade za zmanjšanje stroškov, ki pomenijo dolgoročno siromašenje javnega sektorja in javnih uslužbencev.
V socialnem dialogu z vlado se sindikati KSJS zavzemajo za odpravo nekaterih nelogičnih rešitev v plačnem sistemu. Ne bodo pa pristali na nedomišljene posege v sistem napredovanja javnih uslužbencev, odpravo upravičenih dodatkov in neupravičene posege v sistem kolektivnih pogodb dejavnosti. Predvsem je v prihodnje potrebno odpraviti določilo KPJS, ki omogoča vladi sklenitev in spreminjanje KPJS z večino reprezentativnih sindikatov, ki še zdaleč ne predstavljajo večine članstva.
KPJS nato velja za vse , tudi če je sklenjena v nasprotju z interesi večine članstva. KSJS Slovenije bo zato terjala ponovno uveljavitev 42. člena ZSPJS, ki zahteva soglasje 40 % vseh zaposlenih v javnem sektorju.
KSJS bo še nadalje terjala tudi spremembe Zakona o kolektivnih pogodbah ter predlagala dopolnitev in sklenitev kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev za zaposlene v javnem sektorju.
Glede na čedalje pogostejšo prakso, da vlada kljub nasprotovanju sindikatov enostransko sprejme in uveljavi spremembe ZSPJS ali pobud sindikatov ne upošteva bodo morali sindikati KSJS svoje zahteve uveljavljati z organiziranimi protesti, vključno s stavko. Odločitev o stavki kot skrajnem sredstvu za uveljavljanje zahtev sindikatov, če jih ni moč uveljaviti s pogajanji sprejema vsak sindikat posebej , v skladu s svojimi pravili.

POGOJI DELA, SOCIALNA VARNOST, ENAKE MOŽNOSTI ZA VSE
Pomembna naloga Konfederacije je spremljanje delovnih pogojev zaposlenih v javnem sektorju. Omejevanje zaposlovanja v javnem sektorju pomeni večjo obremenitev zaposlenih, kar ima negativne posledice za zdravje zaposlenih. Konfederacija bo zato nasprotovala programu vlade za večje zmanjšanje števila zaposlenih v državni upravi in javnih zavodih ne glede na obseg dela in bo ob spremembah delovne zakonodaje in uvajanju ekonomskih reform vztrajala, da se delovni pogoji zaposlenih v javnem sektorju izboljšujejo. Reforme morajo prispevati k hitrejšemu zaposlovanju mladih. Fleksibilnejši sistem zaposlovanja ne sme pomeniti le pravice delodajalca, da delavca odpusti, temveč tudi možnost za hitrejše vključevanje brezposelnih v delo.
Konfederacija bo v svojih aktivnostih uveljavljala izhodišča o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja.
KSJS je v preteklem obdobju dosegla, da je vlada začela postopek o ratifikaciji Konvencije o zaščiti pravice do organiziranja in o postopkih za določanje pogojev dela v javnem sektorju v Državnem zboru Republike Slovenije. (Konvencija št. 151 Mednarodne organizacije dela. Konvencija je za zaposlene v javnem sektorju izredno pomembna, ker spodbuja k vzpostavitvi mehanizmov, ki omogočajo dogovarjanje in pogajanja o pogojih dela med oblastmi in sindikati, zato jo mora RS ratificirati.

Med pomembne naloge sindikatov sodi tudi preprečevanje in odprava diskriminacije pri delu ali v življenju. Zaposleni so vse pogosteje izpostavljeni pritiskom predpostavljenih in mobingu na delovnih mestih. Zato si bodo sindikati, združeni v Konfederaciji prizadevali za enake možnosti za vse prebivalce in zaposlene in odpravo vseh oblik diskriminacije zaradi spola, invalidnosti, starosti, verskega ali političnega prepričanja ali drugih razlogov ter nudili podporo članom za osveščanje in ukrepanju proti mobingu. V ta namen bodo koristili tudi sredstva Ekonomsko socialnega sklada za podporo socialnemu dialogu v projektu SI-PART.
Socialna država mora zagotavljati socialno varnost državljanov. Sindikati – združeni v Konfederaciji bodo nasprotovali povečanju obremenitev zaposlenih in slabšanju pogojev v sistemih socialnega zavarovanja ter posebno pozornost namenili dodatnemu prostovoljnemu pokojninskemu zavarovanju javnih uslužbencev. Konfederacija bo usklajevala svoje predloge glede preoblikovanja KAD ter upravljanja ZVPSJU z vlado in zahtevala zagotovitev ustreznega vpliva zavarovancev in sindikatov na upravljanje s sredstvi dodatnega pokojninskega zavarovanja javnih uslužbencev. Vztrajala bo na uresničevanju Kolektivne pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta za javne uslužbence in zahtevala večanje premij za dodatno pokojninsko zavarovanje, ki naj bi resnično pomenilo zagotovitev varne starosti.

Konfederacija bo sodelovala z drugimi sindikati ter delodajalci in vlado pri pripravi socialnega sporazuma za obdobje 2010 – 2013. Zahtevala bo enakopravno obravnavanje pobud in predlogov zaposlenih v javnem sektorju, zlasti na področjih, ki bistveno posegajo v javni sektor. Konfederacija bo podprla ukrepe za razvoj socialnega dialoga v državi kot pomembne demokratične vrednote in pogoja za skupno delovanje za doseganje zastavljenih ciljev. V ta namen bo izvedla program projekta SI-PART, ki se sofinancira iz sredstev ESS in ga je KSJS pridobila v preteklem obdobju.
Poleg navedenih prioritet bo posebna pozornost veljala izboljšanju kakovosti izobraževanja in spodbujanju vseživljenjskega učenja. Konfederacija bo sodelovala v razvoju poklicnih standardov in oblikovanju nacionalnega ogrodja kvalifikacij ter skrbela za vseživljenjsko izobraževanje zaposlenih, tako za strokovni razvoj in za usposabljanja za aktivno državljanstvo. Sindikati, člani konfederacije bodo spodbujali stalno strokovno izobraževanje zaposlenih, ustrezno poklicno svetovanje in ter informiranje ter vpliv na oblikovanje izobraževalnih programov poklicnega in strokovnega ter tudi višjega in visokega izobraževanja. Sindikati in Konfederacija bodo skrbeli za stalno izobraževanje sindikalnih zaupnikov in članstva.

ORGANIZACIJSKI VIDIK IN SODELOVANJE Z DRUGIMI SINDIKALNIMI ORGANIZACIJAMI
Sindikati morajo slediti družbenemu razvoju tudi v kriznih obdobjih in si prizadevati za premagovanje krize. Zato za sindikate KSJS ni sprejemljivo slepo nasprotovanje vsem ukrepom vlade temveč tvoren socialni dialog, v sodelovanju tudi z drugimi sindikati in njihovimi združenji za izhod iz krize. Konfederacija bo kot mlada organizacija sindikatov krepila svojo vlogo pri povezovanju tistih interesov, ki so skupnega pomena. Skupen nastop pri zavzemanju za določene cilje pomeni večjo moč in družbeno odmevnost.
KSJS bo v prihodnje vztrajala na spremembah Zakona o reprezentativnosti sindikatov, ker sedanji vodi v vse večje drobljenje in nepovezanost sindikatov. Še naprej je potrebno krepiti vlogo konfederacije pri obveščanju javnosti in članstva ter povečati sposobnost konfederacije za pripravo strokovnih podlag za sodelovanje v odločanju na različnih ravneh, kar pomeni v prihodnje tudi kadrovsko krepitev s strokovnimi kadri. Konfederacija je v preteklem obdobju pridobila premično in nepremično premoženje ter uredila upravljanje s premoženjem, kar ji bo omogočalo krepitev materialne baze tudi v prihodnje.
Konfederacija bo ostala odprta za nove sindikate s področja javnega sektorja, kar pomeni da se vanjo lahko prostovoljno vključijo samostojni sindikati dejavnosti javnega sektorja ali dejavnosti, ki na način javnih služb urejajo plačno politiko in delovna razmerja. Na drugi strani pa bo krepila sodelovanje z drugimi sindikati javnega sektorja in sindikalnimi zvezami in konfederacijami v Sloveniji. Za začetek bo predlagala tesnejše sodelovanje z ZSSS pri pripravi določenih strokovnih podlag za odločanje.
Čedalje tesnejše sodelovanje v okviru Evropske unije narekuje izmenjavo izkušenj in sodelovanje s sorodnimi zvezami in sindikati v Evropi in tesnejše povezovanje sindikatov in sindikalnih zvez in konfederacij v skupne evropske sindikalne organizacije. Tako bo Konfederacija se bo KSJS v naslednjem mandatnem obdobju vključila Evropsko konfederacijo sindikatov (ETUC). S tem bo prispevala h krepitvi mednarodne solidarnosti med sindikati in širšemu uveljavljanju sindikalnih pravic in svoboščin v Evropi in svetu.

Branimir Štrukelj
Predsednik


Sklep: Ta program je sprejel 3. kongres KSJS Slovenije, 7.4.2010 v Ljubljani.
Konfederacija sindikatov javnega sektorja - Izvedba: Insist d.o.o.