Poročilo o delovanju KSJS Slovenije med 3. in 4. kongresom

4. KONGRES KSJS

Uvod

Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) je v letu 2014 zabeležila že osem let uspešnega delovanja. Konfederacija se je konstituirala na ustanovnem kongresu, 9. marca 2006 v Ljubljani, kjer je 200 delegatov iz 5 sindikatov ustanoviteljev sprejelo statut, resolucijo o programskih smernicah in resolucijo o uveljavljanju novega plačnega sistema v javnem sektorju ter izvolilo predsedstvo in predsednika za obdobje enega leta. Konfederacija je 22. marca 2007 imela svoj drugi kongres, na katerem so delegati sprejeli Program konfederacije do leta 2010 in potrdili mandat predsednika do konca štiriletnega mandatnega obdobja 2006 – 2010. Tretji kongres KSJS je 7. aprila 2010 sprejel Program konfederacije za mandatno obdobje 2010 – 2014, stališča do sprememb Zakona o delovnih razmerjih in resolucijo o upravljanju Zaprtega vzajemnega pokojninskega sklada javnih uslužbencev. Na 3. kongresu so bile sprejete obsežne dopolnitve in spremembe statuta, delegati kongresa pa so se udeležili tudi posveta in okrogle mize o socialnem dialogu v Veliki Britaniji s predstavnikom sindikata UNISON. Za predsednika je bil na neposrednih volitvah ponovno izvoljen Branimir Štrukelj.
Program KSJS, ki ga je sprejel 3. kongres za mandatno obdobje je obsegal pet glavnih programskih področij in sicer: Sodelovanje v odločanju, Sistem plač v javnem sektorju in Kolektivna pogodbo za javni sektor, Pogoji dela, socialna varnost, enake možnosti za vse, Socialni dialog ter Organizacijske aktivnosti in sodelovanje z drugimi sindikalnimi organizacijami. KSJS je v tem mandatnem obdobju kot reprezentativna konfederacija sindikatov javnega sektorja sodelovala v odločanju na državni ravni. Aktivnosti organov konfederacije so obsegale sodelovanje sindikatov v odločanju, predvsem v okviru Ekonomsko socialnega sveta RS, odborov DZ in v okviru Državnega sveta. Predstavniki konfederacije so aktivno sodelovali še v delovnih skupinah vlade in ministrstev, organih socialnega zavarovanja in delovnih skupinah, ki jih je imenoval ESS ali so bile ustanovljene pri MDDSZ. Tudi v mandatnem obdobju 2010 – 2014 še ni bil v celoti zaključen postopek lastninjenja po Zakonu o lastninjenju nepremičnin v lasti nekdanje ZSS, tako da so se nadaljevale aktivnosti za prodajo nekaterih nepremičnin, katerih solastnik je KSJS.

Med 3. in 4. kongresom se je predsedstvo sestalo na 37. rednih in 8 izrednih sejah. Opravljena je bila ena dopisna seja predsedstva. Na 6 sejah se je sestal Odbor za nadzor finančno materialnega poslovanja in na 2 sejah statutarna komisija. Redno se je sestajala tudi Pogajalska skupina sindikatov KSJS za KPJS, ki je bila formalno ustanovljena ob koncu leta 2019. Delo vseh organov KSJS med 3. in 4. kongresom je zapisniško dokumentirano.
Sodelovanje v odločanju na državni ravni

Najbolj odgovoren organ socialnih partnerjev na državni ravni je bil Ekonomsko-socialni svet RS, ki se je v mandatnem obdobju 2010 – 2014 sestal na 60 sejah (od 187. do 247. seje). ESS bo kot mesto organiziranega socialnega dialoga med vlado , delodajalci in delojemalci v letu 2014 slavil že 20 let nepretrganega delovanja. V ESS sta od vključitve KSJS ob koncu leta 2006 med enakopravne člane redno sodelovala predstavnika Branimir Štrukelj, kot član in Vladimir Tkalec kot namestnik člana ter posredovala stališča predsedstva do posameznih vprašanj in organe konfederacije in sindikatov članov KSJS seznanjala s stališči socialnih partnerjev oz. mnenji ESS. Sej Ekonomsko socialnega sveta so se ob obravnavi tem, ki so bile pomembne za članstvo posameznega sindikata, člana KSJS kot gosti udeleževali tudi predstavniki vodstev posameznih sindikatov. Glede na odmevnost nastopov v javnosti je utemeljena ugotovitev, da je KSJS tudi v tem obdobju, ki ga je zaznamovala ekonomska in finančna kriza v ESS igrala pomembno vlogo in pustila trajen pečat.

Obdobje med 3. in 4. kongresom KSJS je bilo v znamenju vse večje globalne ekonomske in finančne krize, ki se je začela v letu 2008 in je še posebej prizadela Slovenijo. V Sloveniji so se zamenjale tri vlade, ki so vse poskušale iskati izhod iz krize, predvsem s spreminjanjem delovno pravne zakonodaje in zakonov na področju socialne zaščite in varnosti. Ekonomsko socialni svet je obravnaval Slovensko izhodno strategijo, ki je predvidela sprejetje nekaterih novih zakonov in nadaljnje spremembe zakona o delovnih razmerjih, zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Ukrepi vlade so, tudi pod pritiskom EU šli v smeri zmanjševanja javne porabe in javnih izdatkov, kar je pomenilo zmanjševanje plač javnih uslužbencev in zmanjševanjem števila zaposlenih v javnem sektorju. Ukrepi vlade so se odrazili v večkratnih spremembah ZSPJS in KPJS in popolni zamrznitvi odprave plačnih nesorazmerij v javnem sektorju. Potek in rezultati pogajanj so v poročilu posebej opisani. Državni zbor je v letu 2010 na predlog vlade in ob nasprotovanju sindikatov sprejel novelo Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ 2), ki pa ni začel veljati, ker so sindikalne centrale, med njimi tudi KSJS zbrale zadostno število podpisov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma za razveljavitev zakona. Ta je bil nato, po presoji o upravičenosti zakonodajnega referenduma na Ustavnem sodišču tudi razveljavljen. KSJS je nasprotovala tudi sprejetju Zakona o malem delu, ki ga je predlagala vlada in je padel na referendumu, ni pa nasprotovala sprejetju Zakona o urejanju trga dela, Zakona o socialnovarstvenih prejemkih in Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. V ESS so bili v letu 2010 obravnavani še drugi zakoni kot je Zakon o zavarovalništvu, Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji invalidov, Zakon o zaposlovanju tujcev, Zakon o preprečevanju de la na črno, kjer so sindikati dosegli konsenz s predlagateljem Vlada je na predlog delodajalcev v obravnavo ESS predložila izhodišča za spremembe Zakona o delovnih razmerjih, ki naj bi bistveno prispevale k večji fleksibilnosti trga dela v Sloveniji. Vendar bi spremembe ZDR pomenile odpravo nekaterih doseženih pravic zaposlenih v Sloveniji (plačan odmor med delom, odprava regresa za malico, dodatka za delovno dobo, skrajšanje odpovednih rokov, sprememba višine odpravnin idr), čemur so soglasno nasprotovali vsi sindikati, ki se niso udeleževali nadaljnjih obravnav predlogov ZDR v ESS, tudi zaradi neformalnega osnutka sprememb ZDR. Po odpravi bojkota v ESS je bila nato imenovana strokovna delovna skupina, v kateri sodeluje predstavnica KSJS. Delovna skupina bo v letu 2011 pripravila predloge besedila sprememb ZDR za obravnavo.

KSJS se je na sejah predsedstva opredelila še do drugih predlogov, ki so bili na dnevnem redu ESS. Na 191. seji je ESS podprl ratifikacijo Konvencije št. 151 o varstvu pravice do organiziranja in postopkih za določitve pogojev za zaposlitev v javnem sektorju, ki jo je že v letu 2009 zahtevala KSJS. Soglašala je z uskladitvijo višine minimalne plače za leto 2011 ter podprla ustanovitev posebne delovne skupine za obravnavo problematike obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja.

V letu 2011 je prišlo do odpoklica vlade (B. Pahorja) in predčasnih volitev. V Ekonomsko – socialnem svetu RS so v letu 2011 potekale razprave o ukrepih za izhod iz krize na ravni EU in na nacionalni ravni ter o predlogih vlade za sprejem ukrepov in zakonov, s katerimi je želela omejiti socialne pravice in uveljaviti varčevalne ukrepe v javnem sektorju. Ekonomsko socialni svet RS je obravnaval program stabilnosti, pakt za Euro, nacionalni reformni program, pakt za konkurenčnost – francosko nemški model, predloge za večjo konkurenčnost slovenskega gospodarstva, oceno nacionalnega reformnega programa skupaj z mnenjem Sveta Evropskih skupnosti, informacijo o javnofinančni situaciji v Republiki Sloveniji na začetku leta 2012 in srednjeročni javnofinančni okvir. Razprave so potekale o problematiki propadajočih gospodarskih panog kot je gradbeništvo in lesna industrija in o prodaji dobičkonosnih podjetij v državni lasti. Na drugi strani pa so socialni partnerji in vlada obravnavali predlog Zakona o opravljanju dejavnosti splošnega pomena. Nov zakon naj bi na novo uredil nekatere pristojnosti iz Zakona o zavodih ter postavil na nove temelje upravljanje javnih zavodov. Predlog je vzbudil nekaj pomislekov pri sindikatih javnega sektorja, zato je Ministrstvo za javno upravo predložilo popravljen osnutek Zakona o opravljanju dejavnosti splošnega pomena na področju negospodarskega sektorja, ki se je močno razlikoval od prvotnega osnutka Zakona o negospodarskih javnih službah. Predsednik KSJS B. Štrukelj je na 200. seji Ekonomsko socialnega sveta ugotovil, da predlog zakona še ni usklajen s sindikati ter dosegel umik obravnave zakona z dnevnega reda ESS. V sindikatih KSJS je nato potekala intenzivna razprava o predlogu, vse dokler ni bil dosežen konsenz o predlogu. Vodji pogajalskih skupin sindikatov javnega sektorja sta nato z ministrico za javno upravo podpisala izjavo o usklajenosti predloga zakona, vendar vlada predloga zakona zaradi neenotnosti vladajoče koalicije ni bila več sposobna predložiti v sprejem DZ.

V Ekonomsko socialnem svetu je potekala tudi razprava o nadgradnji zdravstvenega sistema do leta 2020. KSJS je povzela pripombe in predloge sindikatov KSJS, prejela pa je tudi vrsto pripomb nevladnih organizacij kot sta Gibanje za ohranitev javnega zdravstva in Gibanje Za nas in tudi pripombe zavarovalnic, ki izvajajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje. KSJS je na seji ESS izrazila podporo izhodiščem Ministrstva za zdravje za nadgradnjo zdravstvenega sistema. Konsenz je bil dosežen tudi glede ukinitve dopolnilnih prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj in prenosu teh pravic in obveznosti na obvezno zdravstveno zavarovanje, čeprav so bili v zvezi s tem izraženi tudi pomisleki. Vendar je razprava nujno ostala na ravni splošnih ugotovitev, ker minister za zdravje ni predložil konkretnih rešitev v obliki posameznih zakonov s področja zdravja.

ESS je v letu 2011 v skladu s svojimi pristojnostmi obravnaval še periodična poročila , ki jih posreduje vlada kot je Poročilo po Mednarodnem paktu o ekonomskih socialnih in kulturnih pravicah, poročilo o izvajanju Evropske socialne listine in poročila na temo uresničevanja Konvencij MOD v RS. Sprejel je tudi stališče glede ratifikacije listine o spremembi ustave Mednarodne organizacije dela.

V letu 2012 so v ESS potekale razprave o zagotovitvi javnofinančnega okvira za leto 2012, s katerim je nova vlada (J. Janše) utemeljevala rebalans proračuna za leto 2012 in s tem zmanjšanje sredstev za financiranje javnega sektorja. Vlada je predstavila nacionalni reformni program in predlog intervencijskih ukrepov, s katerim je takoj kršila Dogovor o ukrepih na področju plač v javnem sektorju za leti 2011 in 2012.
Zakon o ukrepih za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) je neposredno posegal v pravice po kolektivnih pogodbah in izzval številne proteste sindikatov javnega sektorja, ki so napovedali splošno stavko. Enodnevna splošna stavka je potekala 18.4.2012 in se je zaključila s sprejemom Sporazuma o razrešitvi stavkovnih zahtev. Na dnevnem redu so bile še razprave o Zakonu o slovenskem državnem holdingu, Zakonu o »slabi« banki, in ponovno o novem predlogu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je po dolgotrajnih pogajanjih pripeljal do konsenza med socialnimi partnerji in vlado in bil v Državnem zboru sprejet s soglasjem vseh strank.

ESS je obravnaval tudi predlog Izhodišč za Socialni sporazum za obdobje 2012 – 2017, ki so bila pripravljena v več delovnih skupinah, ki so jih predstavniki delodajalcev bojkotirali. Delodajalci so zavračali izhodišča za socialni sporazum, vendar so jih nazadnje podpisali kot podlago za pripravo Socialnega sporazuma.

V drugi polovici leta 2012 se je s sprejemom vladnih varčevalnih ukrepov poslabšal položaj zaposlenih v javnem sektorju. Vendar je vlada najavila nadaljnje zmanjševanje sredstev za financiranje javnih zavodov v proračunih za leti 2013 in 2014 in s tem nakazala presežke zaposlenih. KSJS je reagirala na skupni kadrovski načrt za organe državne uprave in zbirni kadrovski načrt za osebe javnega prava, ker ni mogla soglašati z ukrepi, ki pomenijo izgubo delovnih mest v javnem sektorju in odpuščanje javnih uslužbencev. Menila je, da je potrebno predhodno uporabiti vse ukrepe za zmanjšanje stroškov oz. povečanje prilivov v proračun, preden posežemo po tako ostrih ukrepih kot je odpuščanje delavcev. Zato je na 224. seji ESS zahtevala obravnavo kršitev izhodišč za Socialni sporazum 2012 - 2017 in nespoštovanje Sporazuma o razrešitvi stavkovnih zahtev, ki ju je sklenila z vlado po splošni stavki javnega sektorja, maja 2012.

Zaradi nadaljnjega zmanjševanja sredstev za plače in za stroške dela v javnih zavodih v predlogih proračuna RS za leti 2013/14 je KSJS organizirala veliko protestno zborovanje 17. 11. 2012 na Kongresnem trgu v Ljubljani, ki so se mu pridružila tudi civilna družbena gibanja kot so društva upokojencev in študentske organizacije ter ZSSS in KNSS Neodvisnost. Predstavniki sindikatov, članov KSJS so se pridružili tudi protestnim shodom, ki so v organizaciji SVIZ potekali v 10 regionalnih središčih po Sloveniji. Na protestih je skupno sodelovalo več kot 15.000 udeležencev. Ker pa vlada še vedno ni upoštevala zahtev sindikatov po socialnem dialogu so sindikati javnega sektorja po sprejemu Zakona o izvrševanju proračuna za leti 2013 in 2014 v DZ vložili pobudo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma za razveljavitev ZIPRO. Pobudo je v nekaj dneh podpisalo 13.300 članov sindikata in drugih javnih uslužbencev. Sindikati KSJS, ki so medtem ustanovili tudi koordinacijo stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja, v katero se je vključilo 30 sindikatov za organizacijo naslednje splošne stavke v javnem sektorju so nato pobudo za referendum umaknili, ker je vlada s svojimi odločitvami najavljala , da bo razveljavitev ZIPRO imela vrsto daljnosežnih negativnih posledic, ki bi v prihodnosti še bolj prizadele materialni položaj in varnost javnih uslužbencev.

ESS je ponovno obravnaval tudi Predlog za Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih, o katerih ni dosegel soglasja. KSJS je sodelovala v delovni skupini ESS za uskladitev novega predloga MDDSZ za spremembe Zakona o delovnih , kjer je nasprotovala predlogom za znižanje pravic zaposlenih iz dela. ESS je v skladu s svojimi pristojnostmi obravnaval še periodična poročila o uresničevanju konvencij MOD, ki jih posreduje vlada in izhodišča za udeležbo tripartitne delegacije RS na 101. zasedanju Mednarodne konference dela. Na predlog ESS je bila pri MDDSZ oblikovana komisija za obravnavo gradiv MOD, v katero je KSJS predlagala svojo predstavnico N. Götz.

ESS je obravnaval še gradivo o slovenski industrijski politiki, resolucijo o normativni dejavnosti, poročilo Davčne uprave RS in Carinske uprave o stanju in gibanju davčnega dolga, predloge za spremembo Zakona o DDV ter sprejel tudi poziv vladi za pripravo ustreznega razpisa za krepitev zmogljivosti in skupnih ukrepov socialnih partnerjev ter različne pobude socialnih partnerjev.

Začetek leta 2013 je zaznamovala že druga splošna stavka javnega sektorja, ki jo je vodil Koordinacijski odbor sindikatov javnega sektorja, v katerem so sodelovali vsi predsedniki stavkovnih odborov sindikatov, članov KSJS. V stavki, ki je potekala 23. januarja 2013 v večini javnih zavodov in drugih organizacij javne uprave je sodelovalo cca 90 % vseh javnih uslužbencev v vzgoji in izobraževanju ter večina javnih uslužbencev v javnem sektorju v celoti. Stavka, ki so jo skupno organizirale konfederacije in zveze sindikatov ter samostojni sindikati javnega sektorja je spodbudila vlado, da se je s sindikati začela pogajati o stavkovnih zahtevah, čeprav je pogajanja pred tem zavračala.

Ekonomsko socialni svet RS je v letu 2013 obravnaval Izhodišča za pripravo Strategije za razvoj Slovenije za obdobje 2014 – 2020, ki jih je prav tako predlagala vlada. Ministrstvo za delo je podalo obsežno poročilo o Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki je služilo kot podlaga za delne spremembe zakona in druge socialne zakonodaje. Opravljena je bila razprava o reformi trga dela, kjer ni bilo doseženo soglasje med delodajalci in sindikati o nadaljnjih ukrepih za zmanjševanje pravic zaposlenih in odpravi zaščite zaposlitve delavcev za nedoločen čas, kar je med drugim zahtevala OECD v svojem poročilu o oceni razmer v Sloveniji. ESS je podprl Načrt za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja za leti 2013 in 2014. V februarju 2013 je vlada ESS predložila Klasifikacijo naložb Slovenskega državnega holdinga in Poročilo o ukrepih za izvajanje specifičnih priporočil o glavnih strukturnih spremembah. ESS je v aprilu 2013 ob prisotnosti nove predsednice vlade A. Bratušek obravnaval Nacionalni reformni program 2013 – 2014, kjer se je med drugim odprlo vprašanje ustreznosti vpisa v srednje in visoko šolstvo ter predlog Zakona o spremembah Zakona o finančnem poslovanju in postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ki je spreminjal položaj upnikov in tudi ureditev položaja upraviteljev v postopkih insolventnosti. Na predlog sindikatov je bil ESS predstavljen akcijski program lesne industrije Les je lep, v maju pa Poročilo o dejavnostih in učinkih preprečevanja dela na črno za leto 2012 in dopolnitve Programa stabilnosti. Na predlog konfederacije Pergam je ESS obravnaval Problematiko visokega šolstva, ki je ostala brez večje odmevnosti. Sledile so spremembe Zakona o urejanju trga dela ter interventni ukrepi na področju trga dela in starševskega varstva, precej razprave pa je v ESS povzročil tudi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračuna za leti 2013 in 2014 ter predlog rebalansa proračuna za leto 2013.

V drugi polovici leta 2013 je ESS obravnaval več sprememb in dopolnitev zakonov , med drugim spremembe Zakona o sodnih taksah, Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju , Zakona o socialnovarstvenih prejemkih, Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Na zahtevo B. Štruklja je razprava na ESS potekala tudi o izvedbi 5. točke Stavkovnega sporazuma z dne 20.5.2013 glede zmanjševanja števila zaposlenih v letih 2013 in 2014, kjer so pristojni predstavniki vlade pojasnili, da je v stavkovnem sporazumu dogovorjeno zmanjševanje števila zaposlenih v javnem sektorju do 1% in to v okviru naravnih odlivov in ne prisilno odpuščanje v višini 1% ali več. MDDSZEM je končno imenovalo delovno skupino za obravnavo problema poklicnih pokojnin, v kateri je sodeloval tudi predstavnik KSJS in v obravnavo predložilo Pokojninski načrt sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, s katerim naj bi zagotovili dostojno višino poklicnih pokojnin in sploh omogočili upokojevanje upravičencev do poklicne pokojnine.
Sprejem pokojninskega načrta je prinesel enotno prispevno stopnjo za poklicno zavarovanje. Njegov sprejem je zahteval spremembe ZPIZ 2, ki v letu 2013 še niso bile uveljavljene.

ESS je obravnaval še predloge vlade glede obvladovanja sive ekonomije, predlog Zakona o inšpekciji dela, zaostrovanje razmer pri uveljavljanju pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, davčno ureditev poklicnih pokojnin ter večkrat predlog Zakona o slovenskem državnem holdingu. KSJS se je močno zavzela za ureditev upravljanja Modre zavarovalnice in ohranitev njenega statusa kot strateške naložbe države.

Predsedstvo KSJS je ves čas spremljalo delovanje Modre zavarovalnice za dodatno pokojninsko zavarovanje javnih uslužbencev, ki je prevzela upravljanje ZVPSJU po Zakonu o preoblikovanju KAD in obravnavalo poročila predstavnikov v organih upravljanja.

Pri obravnavi predloga sprememb Zakona o dohodnini je KSJS predlagala spremembo obdavčitve odkupne vrednosti kolektivnega oz. individualnega dodatnega pokojninskega zavarovanja in sicer da se dohodnina odmeri za dohodek, ki izvira iz več let in se obdavči po povprečni stopnji dohodnine , ki je veljala za leta, v katerih je bila premija vplačana.
ESS je v skladu s svojimi pristojnostmi obravnaval še periodična poročila o uresničevanju konvencij MOD, ki jih posreduje vlada in izhodišča za udeležbo tripartitne delegacije RS na 102. zasedanju Mednarodne konference dela. V komisiji za obravnavo gradiv MOD je sodelovala predstavnica KSJS N. Götz .

ESS je obravnaval še predlog Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega zavarovanja ter spremembe Zakona o trgovini.
Vse leto 2013 so potekala prizadevanja, da bi socialni partnerji pripravili in sprejeli Socialni sporazum za izhod iz krize. Sindikati so pripravili svoja izhodišča v dokumentu Nova pogodba med delom in kapitalom, kjer je pri predlogih ukrepov za povečanje blaginje prebivalstva in ukrepov na področju javnih financ sodelovala tudi KSJS. Delodajalci so v odgovor pripravili svoja izhodišča in predlog ukrepov za povečanje konkurenčnosti gospodarstva v dokumentu Kisik za gospodarstvo. Sindikati so vztrajali, da ESS oblikuje 8 delovnih skupin, ki bi pripravile predlog Socialnega sporazuma na sprejetih Izhodiščih za socialni sporazum 2012 – 2017, vendar so delodajalci ta predlog vztrajno zavračali. Tako v letu 2013 ni bilo mogoče sprejeti niti dogovora o pristopu k pripravi Socialnega sporazuma.
V vseh 4 letih mandatnega obdobja je KSJS Slovenije prejemala vabila za sodelovanje na sejah odbora Državnega zbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, Odbora za kulturo, izobraževanje znanost in šport ter v posameznih primerih tudi Odbora za gospodarstvo in Odbora za finance.
Sej odborov DZ se je udeleževal predsednik KSJS, generalni sekretar in predstavniki posameznih sindikatov, članov KSJS, ki so o razpravah in predlogih odborov DZ obveščali predsedstvo KSJS.
KSJS Slovenije je bila zastopana tudi v delu Državnega sveta RS, v katerega je bil ponovno izvoljen Branimir Štrukelj, predsednik KSJS Slovenije. Državni svetnik B. Štrukelj je občasno poročal o sklepih DS na sejah predsedstva KSJS Slovenije.


Kolektivna pogodba za javni sektor in Zakon o sistemu plač v javnem sektorju

Pogajanja o KPJS ter obravnava predlogov za spremembe in dopolnitve Zakona o sistemu plač v javnem sektorju so tudi v obdobju 2010 – 2014 obsegala največji del aktivnosti KSJS. S podpisom Dogovora o ukrepih na področju plač v javnem sektorju za leti 2010 in 2011 in Aneksom št. 2 h KPJS je bila odložena odprava plačnih nesorazmerij. Vlada je nato sindikatom predlagala sklenitev Dogovora o ukrepih na področju plač za leti 2011 in 2012, v katerem je ponudila vrsto varčevalnih ukrepov, ki so vsebovali ukinitev napredovanj javnih uslužbencev v plačne razrede in nazive, neizplačevanje redne delovne uspešnosti, ne-uskladitev plač z inflacijo in nadaljnji odlog odprave plačnih nesorazmerij. KSJS je vztrajala na stališču, da se sindikati lahko pogajajo le o zamrznitvi plač in drugih prejemkov, ne pa o znižanju. Hkrati je zahtevala ohranitev socialnega dialoga in veljavnost kolektivnih pogodb, kot instrumenta za urejanje plač in prejemkov javnih uslužbencev. Vlada je grozila, da bo odpovedala KPJS in vse kolektivne pogodbe dejavnosti in poklicev v javnem sektorju, kar je tudi storila tako, da je razveljavila tarifne dele kolektivnih pogodb. Vlada je predlagala spremembo ZSPJS, KSJS je nato vladi predlagala spremembo 42. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, po katerem je KPJS veljavno sklenjena, če jo podpišejo sindikati štirih dejavnosti, katerih članstvo predstavlja 40 % zaposlenih, kar je bil pogoj za podpis Dogovora o ukrepih na področju plač v javnem sektorju za leti 2011 in 2012 ter sklenitev aneksa št. 4 h KPJS, s katerim so se spremenili roki za odpravo plačnih nesorazmerij in sicer tako, da se 3. in 4. četrtina izplačata v dveh zaporednih letih takrat, ko bo rast BDP presegla 3%.

Po dolgotrajnih pogajanjih je 6 sindikatov KSJS in Sindikat VIR v avgustu 2010 podpisalo Dogovor in aneks št. 4 h KPJS in še aneks št. 3 h KPJS, ki je uredil dodatke iz 39. člena KPJS, Državni zbor pa je sprejel spremembe ZSPJS, vključno s spremembo 42. člena. Člani KSJS so morali ponovno dokazovati število članstva, da bi Dogovor in aneksa po 42. členi ZSPJS začela veljati in da je vlada preklicala odpoved KSJS in KP dejavnosti in poklicev. Vendar so nekateri sindikati javnega sektorja, ki niso podpisali Dogovora in aneksov vložili tožbe na delovno sodišče za izpodbijanje veljavnosti aneksov in Dogovora, medtem pa je DZ v novembru 2010 sprejel Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in drugih prejemkov v javnem sektorju za leto 2011 in uzakonil spremembe glede uskladitve pokojnin in plač z inflacijo ter povzel ureditev napredovanj, delovne uspešnosti in regresa za letni dopust. Sindikati KSJS in Sindikat VIR so s podpisom dogovora in aneksov sicer pristali na zamik izplačila plačnih nesorazmerij so pa dosegli, da vlada ni bistveno posegla v zakon o sistemu plač, da se niso znižale plače javnih uslužbencev in da vlada ni vztrajala na zmanjševanju števila javnih uslužbencev, ki bi preseglo 1% letno.

V letu 2011 so z vlado potekala pogajanja o načinu izvrševanja 3. in 3.a člena ZSPJS, po katerem bi morali javni uslužbenci vrniti morebitne preveč izplačane plače po prevedbi v plačne razrede. Čeprav se je vlada nagibala k amnestiji javnih uslužbencev, ki so prejeli previsoke plače, razen v primeru namernih kršitev, do dogovora ni prišlo.

Vlada je namreč predlagala Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in drugih prejemkov za leto 2012, ki je pomenil podaljšanje interventnih ukrepov, zamrznitev napredovanj javnih uslužbencev in nadaljnji odlog izplačila plačnih nesorazmerij. Odbor DZ za lokalno samoupravo je je celo zahteval, da se plače javnih uslužbencev linearno znižajo za 4%. Vendar vlada ni več uspela vložiti zakona v postopek sprejemanja, ker je doživela nezaupnico v DZ. Interventni zakon je sprejel v spremenjeni obliki z veljavnostjo od 30. 6. 2012 DZ v novi sestavi – ob predhodnem soglasju sindikatov javnega sektorja. Z aneksom h KP za zdravstvo in socialno varstvo in KP za zdravstveno nego, ki sta ga podpisala člana KSJS SZSVS in SDZNS je bil narejen poskus, da bi uredili plačilo srednjih medicinskih sester za delo, ki ga opravijo v intenzivni na mestu diplomirane medicinske sestre.
Sklenitev aneksa h KP dejavnosti je bil posledica stavke srednjih medicinskih sester v UKC Ljubljana vendar je uveljavljanje aneksa prineslo nove težave in nazadnje zahtevek delodajalca za vračilo preveč izplačanih plač. Propadel je tudi poskus ustanovitev skupne pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja za pogajanja z vladno pogajalsko skupino, ker KSJS ni mogla pristati na princip preglasovanja glede na število sindikatov, ki se pogajajo.

V letu 2012 zaradi interventne zakonodaje in pritiska na zmanjšanje mase za plače ni bilo obsežnejših pogajanj o spremembi kolektivnih pogodb ali Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, čeprav so sindikati vztrajali pri zahtevi, da vlada pravice iz dela in plače ureja s kolektivnimi pogodbami in ne interventnimi zakoni. Vlada je v razpravo ponudila Dogovor o ukrepih na področju plač in drugih prejemkov v javnem sektorju za uravnoteženje javnih financ, kar je privedlo do splošne stavke javnega sektorja 18.4.2012. KSJS je menila, da vlada krši z zakoni in predpisi določene in s kolektivnimi pogodbami dogovorjene pravice ter standarde in normative javnih storitev. Stavkovne zahteve splošne stavke so se nanašale na ohranitev pravic javnih uslužbencev iz veljavnih kolektivnih pogodb, ohranitev doseženih standardov kakovosti javnih storitev v šolstvu, zdravstvu, socialnem varstvu, raziskovanju in javni upravi, zavrnitvi enostranskih sprememb standardov in normativov. KSJS je terjala, da vlada RS enostransko ne odpušča javnih uslužbencev in ne znižuje plač, povračil stroškov in drugih prejemkov. Po sklenitvi Sporazuma o razrešitvi stavkovnih zahtev 10.5.2012, ki je vseboval tudi Dogovor o ukrepih na področju plač in drugih prejemkov v javnem sektorju za uravnoteženje javnih financ za obdobje od 1. julija 2012 do 1. januarja 2014 in ga je podpisala večina sindikatov javnega sektorja se je nadaljevala stavka Policijskega sindikata Slovenije in SPS, ki jo je KSJS podprla v posebni izjavi. PSS in SPS ter vlada so naknadno sklenili poseben stavkovni sporazum.

Ne glede na sklenjen sporazum o razrešitvi stavkovnih zahtev so posamezni sindikati KSJS in javnega sektorja na delovno sodišče vložili tožbe za izterjavo regresa za dopust po veljavnih kolektivnih pogodbah in delovno sodišče je na prvi stopnji tožbam sindikatov tudi ugodilo in odločilo, da mora delodajalec regres za leto 2012 izplačati v celoti. Vendar se je na odločbo prvostopenjskega sodišča pritožila vlada, ki meni da imajo vsi njeni posegi zakonsko podlago. Odločbe delovnega sodišča na drugi stopnji v letu 2012 še ni bilo.
Predsedstvo KSJS je obravnavalo vse predloge, ki so zadevali predvsem zmanjševanje različnih prejemkov in nadomestil ter znižanja plač. Vlada je sindikatom javnega sektorja predvsem vsiljevala nadaljnje dogovore o ukrepih za znižanje mase plač in stroškov dela v letih 2013 in 2014.
Vlada je zelo zgodaj predstavila izhodišča za proračun RS za leti 2013 in 2014, ki je zabetoniral maso plač po posameznih resorjih in javnih zavodih, kar je izzvalo nadaljnje proteste sindikatov, ki so se manifestirali na velikem protestnem shodu KSJS 17. 11. 2012 na Kongresnem trgu v Ljubljani. Sledila so pogajanja o predlogu proračuna RS za leti 2013 in 2014.
Na sestankih pogajalske komisije je vlada predstavila možen nabor ukrepov za znižanje sredstev za stroške dela, vendar je sindikalna stran zahtevala pogajanja o obsegu sredstev za plače v proračunih 2013 in 2014 in zavračala dogovor o ukrepih za zmanjšanje. Končno so sindikati pogajanja z vlado zapustili in napovedali drugo splošno stavko javnega sektorja, ki je bila nato izvedena 23. 1. 2013. Znižan obseg sredstev za plače po zagotovilih vlade v ničemer ne pomeni kršitve ZSPJS in kolektivnih pogodb, ker javni uslužbenci še naprej prejemajo plače skladu z zakonom, kolektivno pogodbo ali na podlagi zakona izdanim izvršilnim predpisom. Vlada je razen zmanjšanja plač najavila tudi pogajanja o možnosti uskladitve vrednosti plačnih razredov, seveda na nižji ravni, kar naj bi prispevalo k odpravi sistemskih pomanjkljivosti in učinkovitejšemu upravljanju s sredstvi za plače.

Vlada je brez dialoga s sindikati javnega sektorja proti koncu leta 2012 pripravila tudi spremembe Zakona o sistemu plač v javnem sektorju in jih poslala v obravnavo in sprejem po hitrem postopku v DZ. S spremembami Zakona o javnih uslužbencih in ZSPJS se je lotila odprave strokovnih nazivov v dejavnostih javnega sektorja, kar bi posledično pomenilo izgubo dodatkov za nazive oz. nižje uvrščanje javnih uslužbencev in s tem nadaljnje zmanjšanje sredstev za plače v javnem sektorju. Predlagane spremembe zakonov in s tem posledično kolektivnih pogodb naj bi bile uveljavljene v letu 2013. Predlog sprememb ZSPJS je bil v Odboru za finance DZ nato zavrnjen.

V letu 2013 so se po izvedeni drugi enodnevni splošni stavki javnega sektorja nadaljevala pogajanja med Koordinacijskim odborom sindikatov javnega sektorja in novo vlado A. Bratušek, ki so se zaključila 20. maja 2013 s podpisom Stavkovnega sporazuma o razrešitvi stavkovnih zahtev in Dogovora o dodatnih ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za uravnoteženje javnih financ v obdobju od julija 2013 do 31.12.2014, ki ga je podpisala večina sindikatov javnega sektorja, z izjemo PSS. Vlada je v paketu predložila še spremembe Kolektivne pogodbe za javni sektor in Kolektivne pogodbe za negospodarstvo v obliki aneksa k pogodbi. V KPND je bila spremenjena višina premije za dodatno pokojninsko zavarovanje javnih uslužbencev in znižani prejemki, ki jih prejemajo javni uslužbenci kot nadomestilo za čas odsotnosti z dela zaradi poškodbe, ki ni povezana z delom, jubilejne nagrade in solidarnostne pomoči, ki naj bi bile po novem višje za člane sindikata. V aneksu h KPJS so bili znižani dodatki za specializacijo, za magisterij in doktorat. Bistvena pa je bila določba v aneksu h KPJS, da vlada do 31.12.2014 ne bo posegala v plače javnih uslužbencev oz. v primeru, da bi posegala pomeni to kršitev pogodbe in stavko, ki jo mora vlada plačati.
Vlada je nato predložila v podpis še spremembe KP dejavnosti in poklicev v členih, ki so urejali nadomestila plač, jubilejne nagrade in izplačila solidarnostnih pomoči. Sestavni del sklenjenega premirja pa so bile tudi spremembe in dopolnitve Zakona o izvrševanju proračuna za leto 2013 in 2014, ki jih je KSJS podprla in s katerimi je bila šele omogočena uresničitev stavkovnih zahtev.

Pred sklenitvijo stavkovnega sporazuma in Dogovora o dodatnih ukrepih so potekala pogajanja z vladno stranjo o upravičenosti stavke 23. 1. 2013. Vlada je namreč zahtevala, da se dan stavke javnim uslužbencem, ki so stavkali ne plača. V posameznih javnih zavodih so direktorji že pripravljali obračun plače z odtegljajem za dan stavke.
Med pogoji za sklenitev stavkovnega sporazuma in dogovora je bila tudi zahteva , da vlada vse izplačevalce plač v javnem sektorju obvesti, da je dan stavke plačan, kar je vlada tudi storila.

V septembru 2013 je Vrhovno sodišče RS v kolektivnem sporu, ki ga je sprožil Sindikat državnih organov v reviziji sodbe Višjega delovnega in socialnega sodišča razsodilo, da mora delodajalec izplačati tretjo četrtino razlike v premalo izplačanih plačah javnim uslužbencem za čas od 1.10. 2010 do 31. 5. 2012, skupaj z zakonsko določenimi obrestmi. S tem je razveljavilo Aneks št. 4 h KPJS, ki so ga sklenili reprezentativni sindikati, med njimi vsi sindikati , člani KSJS in vlada na podlagi spremenjenega 42. člena ZSPJS, ki ga je pred tem na podlagi vloge konfederacije Pergam ocenilo Ustavno sodišče in zakonodajalcu naložilo, da ga spremeni. Z aneksom so sindikati podpisniki in vlada določili kasnejšo odpravo nesorazmerij v plačah javnih uslužbencev, vendar je odložitev odplačila tretje četrtine plačnih nesorazmerij prišla prepozno, ker je plačilo že zapadlo. Tako je predsedstvo KSJS, na sestanku z ministrom za notranje zadeve G. Virantom glede na pomanjkanje sredstev v proračunu RS sprejelo predlog, da se tretja četrtina premalo izplačanih plač izplača v dveh delih in sicer prvi del do konca februarja 2014 in drugi del do konca februarja 2015.

Ker so s strani vlade prihajali predlogi, da se za potrebni znesek izplačil razlike za nazaj znižajo plače javnih uslužbencev v prihodnje je predsedstvo sprejelo stališče, da se lahko izplačilo tretje četrtine plačnih nesorazmerij rešuje le tako, da se do konca l. 2014 ne posega v plače nobene skupine javnih uslužbencev. Vlada je pri predlogu zakona o poplačilu tretje četrtine plačnih nesorazmerij predlog KSJS upoštevala in predlagala poplačilo v dveh delih, v stavkovnem sporazumu pa sprejela zavezo, da do konca leta 2014 ne bo posegala v plače javnih uslužbencev.

Na začetku leta 2013 je minister za notranje zadeve in javno upravo poslal vladi predlog za spremembe Zakona o sistemu plač v javnem sektorju. S spremembami 3.a člena je vlada želela razrešiti problem vračanja preveč izplačanih plač v javnem sektorju, ki so bile posledice napačnih uvrstitev v plačne razrede. Vlada v letu 2013 ni razrešila vprašanja vračil. Večina sindikatov je protestirala proti obveznemu vračanju za 4 in več let ter predlagala kompromis glede vračila plač. Proti koncu leta 2013 je MNZ pripravilo obširnejši predlog sprememb in dopolnitev ZSPJS, ki naj bi omogočile, da delodajalec v primeru sprememb KPJS spremeni plačo javnega uslužbenca ali funkcionarja. Glede vračila preveč izplačane plače je vlada predlagala , da se vrača preveč izplačana plača v obdobju zadnjih dvanajst mesecev. Sindikati so zavrnili določbo, po kateri delodajalec ni več dolžan vložiti tožbe za vračilo razlike, temveč izda le sklep, zoper katerega se mora pritožiti javni uslužbenec, kar pomeni obrnjeno dokazno breme. Črtala naj bi se omejitev, da lahko dodatki za manj ugodne delovne pogoje , nevarnost in posebne obremenitve znašajo le do 20 % osnovne plače. Bistvena sprememba pa je predlagana pri sklepanju kolektivnih pogodb, ki daje pristojnost za sklepanje KP dejavnosti in poklicev posameznim reprezentativnim sindikatom, medtem ko pristojnost za sklepanje KPJS prenaša na konfederacije sindikatov, v katere se združujejo reprezentativni sindikati javnega sektorja. To rešitev je predsedstvo podprlo. Vendar v letu 2013 še niso bila zaključena pogajanja pogajalskih skupin sindikatov in pogajalske komisije ter dosežen dogovor o predlogu besedila sprememb in dopolnitev ZSPJS.


Pogoji dela, socialna varnost, dodatno pokojninsko zavarovanje

Pomembna naloga Konfederacije je spremljanje delovnih pogojev zaposlenih v javnem sektorju in zagotavljanje socialnih pravic iz dela in zavarovanja. V obdobju 2010 – 2014 so se javni uslužbenci soočali z omejevanjem zaposlovanja v javnem sektorju ter nenehnimi zahtevami vlade za zmanjševanje števila zaposlenih v javnih zavodih in organizacijah javne in državne uprave, kar je pomenilo večjo obremenitev zaposlenih in negativne posledice za zdravje zaposlenih. KSJS se je odzivala z argumenti za ohranitev delovnih mest in za ohranitev kakovosti javnih storitev. Tudi s prijavo na projekte, ki so jih za potrebe socialnih partnerjev razpisovali posredniki sredstev Evropskega socialnega sklada.

Projekt SI-PART, ki ga je KSJS pridobila 2009 na razpisu MJU za socialne partnerje je omogočil intenzivno usposabljanje sindikalnih zaupnikov iz sindikatov KSJS na teme pokojninske reforme, nacionalnega ogrodja kvalifikacij, preprečevanju nasilja na delovnem, mestu. Sindikalna vodstva in nosilci funkcij so se v okviru projekta usposabljali za komuniciranje z elektronskimi mediji, konstruktivno reševanje problemov in konfliktov ter se seznanili z možnostmi in postopki mediacije v delovnih sporih. Pripravljena so bila izhodišča za delovanje sindikatov za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, izvedene študije o učinkih sindikalnih akcij na odločitve politikov in analiza plačnega sistema v zdravstvu in socialnem varstvu. Sindikalni zaupniki in članstvo so se seznanili z načeli in oblikami socialnega dialoga, tako doma kot v tujini. KSJS je o aktivnostih in rezultatih projekta SI-PART obveščala članstvo, kar je prav gotovo prispevalo k boljši informiranosti in večji osveščenosti tako članstva kot sindikalnih zaupnikov.

V letu 2013 se KSJS prijavila na razpis projektov socialnih partnerjev pri MDDSZ za področje aktivne politike zaposlovanja in pridobila projekt »Priložnost za nov začetek«.
S projektom se je KSJS želela vključiti v aktivno politiko zaposlovanja in prispevati k razvoju novih zaposlitvenih možnosti za članstvo. Mnogi javni uslužbenci so zaposleni za določen čas, novih zaposlitev v javnem sektorju praktično ni, medtem ko je dolgoročna zaposlitev za nedoločen čas vse bolj ogrožena. Mnogi javni uslužbenci niso usposobljeni za soočenje z brezposelnostjo in iskanjem novih možnosti na trgu dela. S projektom, v katerem kot partner sodeluje tudi Obrtno podjetniška zbornica Slovenije želi KSJS omogočiti članom sindikatov potrebne informacije, svetovanje in usposabljanje za boljši položaj na trgu dela ter jih seznaniti z novimi zaposlitvenimi možnostmi kot so samozaposlovanje in socialno podjetništvo.
S projektom želita partnerja vzpostaviti model informiranja in svetovanja ter izvesti usposabljanje, tudi s pomočjo fokusne skupine, za nove zaposlitvene možnosti. Članstvo se je lahko seznanilo s potrebami in kvalifikacijami na trgu dela ter se usposabljalo za specifična znanja kot so komunikacijske spretnosti, uporaba interneta v vseživljenjskem učenju in karierni orientaciji, učinkovita predstavitev znanj, spretnosti in kompetenc, reševanje problemov idr. Projekt »Priložnost za nov začetek je v teku in se bo predvidoma zaključil avgusta 2014.

KSJS se je v letu 2013 prijavila še na razpis Zavoda RS za zdravstveno zavarovanje Slovenije za promocijo zdravja na delovnem mestu in uspela dobiti sredstva za sofinanciranje projekta »Z znanjem do zdravja zaposlenih«. Prvoten namen je bil promocija zdravja med zaposlenimi v javnih zavodih in dejavnostih javnega sektorja, zaradi zmanjšanje vsote za sofinanciranje pa se je projekt omejil na zaposlene v Splošni bolnišnici Novo mesto.
Tako v obdobju od oktobra 2013 do oktobra 2014 projekt poteka le v Splošni bolnišnici Novo mesto. Cilj projekta je promocija zdravja med zaposlenimi in zmanjšanje bolniške odsotnosti ter usposabljanje sindikalnih zaupnikov za proaktivno delovanje.

Med pomembne aktivnosti KSJS lahko uvrstimo tudi razprave o poročilih, ki jih Republika Slovenija pošilja Mednarodni organizaciji dela in v njih poroča o uresničevanju posameznih konvencij MOD. Predsedstvo KSJS je med drugim obravnavalo poročilo o uresničevanju Konvencije št. 111 o diskriminaciji pri zaposlovanju in poklicih ter Konvencije o enakem plačilu delavcev in delavk za delo enake vrednosti ter v okviru ESS sodelovalo pri obravnavi poročil o izvajanju Evropske socialne listine. V juniju 2010 se je predstavnica KSJS Nadja Götz v delegaciji RS udeležila 99. rednega zasedanja Mednarodne organizacije dela v Ženevi. Predsedstvo KSJS ni obravnavalo vseh poročil, ki jih je RS poslalo MOD temveč se je osredotočilo na tiste, ki zadevajo javne uslužbence in javni sektor.

Predsedstvo KSJS je v letu 2010 obravnavalo predlog Zakona o preoblikovanju Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja, prenosu pravic in pooblastil DSU na SOD in o naložbeni politiki KAD in SOD. KSJS je nasprotovala predlogom, po katerih bi upravljanje Zaprtega vzajemnega pokojninskega sklada javnih uslužbencev (ZVPSJU) s KAD prenesli na zasebno zavarovalnico in se zavzela za predlog, po katerem bi sindikati javnega sektorja ohranili vpliv na upravljanje zavarovalne družbe v okviru KAD. Stališča glede preoblikovanju je KSJS večkrat naslovila na predsednika vlade RS B. Pahorja in na ministra za finance v vladi RS F. Križaniča. Predstavniki KSJS v Odboru ZVPSJ so zagovarjali sprejem delitvenega načrta KAD, tako da se ohrani kakovostno premoženje za bodočo zavarovalno družbo, ki naj ostane v upravljanju KAD in za katero odgovornost tudi v prihodnje prevzema država.

Državni zbor je ne glede na stališča sindikatov in predlog vlade sprejel amandma na zakon, ki je sindikate javnega sektorja izrinil iz upravljanja zavarovalne družbe in nadzornega odbora KAD, v njem pa je ohranil mesto za skupnega predstavnika vseh sindikalnih zvez in konfederacij. V skladu s prejetim zakonom je potekalo tudi preoblikovanje ZVPSJU in preoblikovanje Kapitalskega vzajemnega sklada za dopolnilno pokojninsko zavarovanje.

V letu 2011 se je nadaljevala postopna reorganizacija Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja in konstituiranje Modre zavarovalnice, na katero je bilo preneseno upravljanje Zaprtega vzajemnega pokojninskega sklada za javne uslužbence. KSJS si je ves čas prizadevala za ohranitev sodelovanja sindikatov v odločanju v ZVPSJU, kjer je ohranila svoje predstavnike v Odboru ZVPSJU ter za zagotovitev vpliva predstavnikov zavarovancev v Nadzornem svetu Modre zavarovalnice. V začasni in nato stalni Nadzorni svet Modre zavarovalnice sta bila iz KSJS izvoljena B. Štrukelj in B. Zupančič, ki sta najbolje ustrezala pogojem za člana. KSJS je bila tudi pobudnik Aneksa h Kolektivni pogodbi o oblikovanju pokojninskega načrta za javne uslužbence, s katerim bi se Kolektivna pogodba o oblikovanju pokojninskega načrta za javne uslužbence uskladila z določili Zakona o preoblikovanju Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja. V letu 2012 se je uveljavila Modra zavarovalnica kot upravljavec sredstev Zaprtega vzajemnega pokojninskega sklada javnih uslužbencev v katerega je delodajalec naložil precejšnja sredstva za dodatno pokojninsko zavarovanje javnih uslužbencev. Ker je še vedno v veljavi Kolektivna pogodba o oblikovanju pokojninskega načrta za javne uslužbence je Odbor podpisnikov KP imenoval nov Odbor ZVSPJU za mandatno obdobje 2012 – 2016. S predlogom Zakona o slovenskem državnem holdingu je vlada poskušala ukiniti KAD oz. jo vključiti v SDH, kar bi pomenilo tudi ukinitev možnosti za upravljanje Modre zavarovalnice in potencialno nevarnost, da upravljanje s sredstvi ZVPSJU prevzame vlada.
KSJS je s povečanimi aktivnostmi v obrambo KAD in Modre zavarovalnice močno prispevala k njuni ohranitvi kot samostojnih subjektov. Z novim predlogom Zakona o slovenskem državnem holdingu (ZSDH-1) se je ponovno odprlo vprašanje statusa Modre zavarovalnice d.d., ki upravlja Zaprti vzajemni sklad za javne uslužbence in vpliva zavarovancev pri nadzoru upravljavca. Z usklajevanji o predlogu zakona z ministrom za finance, kot predlagateljem novega zakona, je sindikatom uspelo ohraniti status upravljavca zavarovanja – Modre zavarovalnice d.d., saj se tudi po novem zakonu zavarovalnica šteje kot strateška naložba države, dokler upravlja ZVPSJU, ohranjen je vpliv predstavnikov zavarovancev v nadzornih organih zavarovalnice, prav tako pa so ohranjene in še dopolnjene določbe glede manjšinskega lastništva zavarovalnice v primeru programa razpolaganja z zavarovalnico.

KSJS je v mandatnem obdobju aktivno sodelovala v upravljanju javnega zdravstva in pokojninsko invalidskega zavarovanja. Predstavnik KSJS Vladimir Tkalec je štiri leta sodeloval v Svetu ZPIZ, ki se je sestal na več sejah, med drugim tudi kot skupščina nepremičninskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Ob koncu leta 2013 so bile izvedene volitve članov v nov Svet ZPIZ za naslednje mandatno obdobje, kjer je med 7 predstavniki sindikatov, ki so v Svetu bila sporazumno izvoljena predstavnica KSJS N. Götz.

Predstavniki KSJS so kot izvoljeni člani Skupščine ZZZS (4) sodelovali v delu skupščine ZZZS. Med predstavniki aktivnih zavarovancev v skupščini je V. Tkalec vodil skupščino kot predsednik, pred sejami skupščine pa so potekala redna posvetovanja članov skupščine iz vrst aktivnih zavarovancev in predstavnikov drugih sindikatov, ki v skupščini predstavljajo zavarovance, tudi iz vrst upokojencev. Tudi za skupščino ZZZS so bile ob koncu leta 2013 izvedene volitve članov skupščine za nov mandat 2013 - 2017 po elektorskem sistemu in izvoljeni 4 predstavniki KSJS, od teh je bila Dragica Kekec izvoljena v Upravni odbor ZZZS.
Pomemben dokument, ki določa vsakokratne okvire in voljo socialnih partnerjev za urejanje pravic zaposlenih in socialne pravice iz dela je Socialni sporazum.
V obdobju 2010 - 2014 se je v letu 2012 iztekel prejšnji socialni sporazum in socialni partnerji ter vlada so se lotili priprave novega. Že v letu 2012 jim je uspelo uskladiti izhodišča za pripravo Socialnega sporazuma 2012 – 2016, vendar so nato predstavniki delodajalcev bojkotirali delo v delovnih skupinah, ki so pripravljale tekst novega. Po odločitvi ESS je nato vsaka stran pripravila svoja izhodišča ter temeljna stališča, sindikati pod nazivom »Nova pogodba med delom in kapitalom«, delodajalci pod naslovom »Kisik za gospodarstvo«. Zaradi bistvenih razhajanj glede ureditve delovnih razmerij in pravic delavcev, socialne kapice, obsega stroškov javnega sektorja, potrebnosti nove pokojninske reforme idr. socialnim partnerjem do začetka let 2014 ni uspelo skleniti novega Socialnega sporazuma. KSJS je s svojimi predstavniki sodelovala v delovnih skupinah in s svojimi stališči branila ohranitev pravic iz dela in socialnih pravic državljanov.


Zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lasti z vknjiženo pravico uporabe nekdanje ZSS oz. sedanje ZSSS in območnih organizacij ZSSS

V letih 2010-2014 so sindikalne centrale, med njimi KSJS kot naslednice premoženja ZSS uspele prodati večino nepremičnega premoženja, ki so ga pridobile 24. 7. 2017 z Zakonom o lastninjenju nepremičnin nekdanje ZSS oziroma sedanje ZSSS. Za interes KSJS je skrbel generalni sekretar KSJS V. Tkalec, ki je o vsaki posamični prodaji obveščal predsedstvo in ukrepal na podlagi sklepov predsedstva. Posamične prodaje in prihodki iz naslova nepremičnin so podrobno opisani v vsakokratnem letnem poročilu KSJS.
Vendar odprodaja nepremičnin še ni zaključena, ker nekaterih ni bilo mogoče prodati po sprejemljivi ceni. Šest sindikalnih central, med njimi KSJS je v letu 2014 še solastnik garaže – dvojčka na Čufarjevi 1 v Ljubljani in počitniške hišice na Veliki planini. Vse so imajo prav tako še delež v Sindikalnem izobraževalnem centru v Radovljici, ki je od septembra 2010 zaprt, vendar ga kljub nekaj poskusom v letu 2010 in 2011 ni uspelo prodati ali oddati v najem. Za stanovanje na Linhartovi 68 v Ljubljani, ki je oddano v neprofitni najem najemniku, ki v njem stanuje in ga ni mogoče izseliti je KSJS prejemala mesečno delež najemnine, na drugi strani pa z ostalimi solastnicami plačevala stroške vzdrževanja stanovanja. Prav tako še ni urejena etažna lastnina v Domu sindikatov, kjer je KSJS od 24. 7. 2007 lastnica poslovnih prostorov. Del poslovnih prostorov je KSJS v mandatnem obdobju oddajala v najem.
Sredstva od prodaje nepremičnin, kakor tudi stroški nepremičnin se vodijo na posebnem nepremičninskem skladu KSJS. Sredstva nepremičninskega sklada so 31. 12. 2013 znašala 255.116,72 Eur in predstavljajo del skupnega premoženja KSJS. Po pravilniku o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb (Ur.l. 134/03,34/04, 13/05, 138/06, 120/07) kupnine za prodana opredmetena osnovna sredstva povečujejo obveznost do vira sredstev in če se po predpisu smejo uporabiti le za določen namen, se ne vštevajo v davčno osnovo. Zato se (po sklepu predsedstva) sredstva od odprodaje nepremičnin in stroški z nepremičninami vodijo ločeno kot dolgoročne časovne razmejitve oz. nepremičninski sklad za določen namen, ki je opredeljen v temeljnih aktih KSJS Slovenije.


Organiziranost, sodelovanje v projektih in sodelovanje z drugimi sindikalnimi organizacijami

KSJS ob koncu mandata 2010-2014 sodi med tri največje in najbolje organizirane sindikalne zveze oz. konfederacije v Sloveniji. Organizacijske spremembe, ki jih je s spremembami statuta uvedel 3. kongres so omogočale bolj ali manj nemoteno delovanje konfederacije. KSJS se je kadrovsko okrepila s koordinatorko projektov, ki pa je v celoti financirana iz sredstev projektov.
Dva sindikata, člana konfederacije sta v teku mandatnega obdobja izgubila večje število članov, kar je imelo za posledico znižanje prispevkov za KSJS, ki je na drugi strani ob soglasno izglasovanem povečanju pavšalnih članarin, ki jo plačujejo trije manjši sindikati ohranila enak prispevek posameznih sindikatov na člana sindikata. Članstvo v sindikatih KSJS je ob koncu mandata še vedno presegalo 72.000 članov. Statutarna komisija KSJS je ob koncu mandata ocenila učinkovanje statuta in aktov konfederacije in ugotovila, da niso potrebni večji posegi v organiziranost KSJS.

KSJS je v letu 2010 sodelovala v projektu Car careers, na novo pa je postala partner v projektu Matching Frames Inštituta Technik und Bildung Univerze Bremen. Oba projekta sta bila namenjena pripravi orodij za večjo transparentnost Evropskega ogrodja in nacionalnih ogrodij kvalifikacij. V letu 2011 se je z izdajo priročne brošure zaključil projekt Car careers. Nadaljeval se je projekt Matching Frames, ki je imel za cilj primerjati različna nacionalna ogrodja kvalifikacij in sektorske okvire kvalifikacij.
V letu 2012 se je zaključil tudi projekt Matching Frames. Na novo se je KSJS kot partner vključila v projekt PIN (Practice and Information Network), ki ga je vodil sindikat IG Metall iz Z. R. Nemčije in je spremljal razvoj nacionalnih ogrodij kvalifikacij v 12 državah EU. V okviru projekta so bile razvite Smernice za priznavanje neformalnega in priložnostnega učenja, ki lahko služijo kot pripomoček sindikalnim zaupnikom v podjetjih in organizacijah za vzpostavitev sistema vseživljenjskega učenja. Smernice vsebujejo nabor dejanj, ki so potrebna za priznavanje priložnostno pridobljenih znanj, spretnosti in kompetenc, vključujejo podlage za dokumentiranje in tudi preverjanje kompetenc ter opis različnih pripomočkov za ocenjevanje in samoocenjevanje. Kot zaključni dokument projekta je KSJS izdala dve brošuri s prevodom Smernic in predstavitvijo učne platforme v slovenskem jeziku ter brošuro s prispevki zaključne konference PIN projekta v Bruslju z naslovom »Naredimo izkustveno učenje vidno«.. O projektih je bilo objavljenih več člankov. S sodelovanjem v projektih si je KSJS pridobila reference za vključevanje v nove projekte in ustvarila tudi nekaj prihodka.

V mandatnem obdobju 2010-2014 je zaradi dogovarjanja o skupnih vprašanjih in interesih sindikatov potekala koordinacija vseh sedmih sindikalnih central na skupnih sestankih. Predsednik KSJS Slovenije, po potrebi pa tudi generalni sekretar, sta se redno udeleževala vseh koordinacijskih sestankov, kjer je potekalo dogovarjanje o skupnih stališčih tako glede izvedbe zakona o lastninjenju nepremičnin v sindikalni lasti, pripravi skupnih demonstracij in izjav o ukrepih vlade ter drugih aktualnih zadevah.
Predstavniki KSJS so sodelovali na različnih dogodkih, ki jih je organizirala vlada RS, Ekonomsko socialni svet, Evropski ekonomsko socialni odbor in predstavniki Evropske komisije v Sloveniji. Štirje predstavniki KSJS so se v marcu 2013 udeležili izobraževalnega obiska pri institucijah Evropske unije v Bruslju. Predstavnika KSJS sta se v Ljubljani udeležila srečanja s predstavniki OECD in Komisije za preprečevanje korupcije o izvajanju konvencije o zaposlovanju tujih javnih uslužbencev, predstavnik KSJS pa je sodeloval na rednem letnem sestanku sindikalnih predstavnikov z misijo Mednarodnega denarnega sklada.
O svojem delu je KSJS Slovenije obveščala članstvo in javnost v pisnih sporočilih in izjavah za javnost na tiskovnih konferencah. Na prenovljeni spletni strani KSJS so bile sproti objavljene informacije o dogodkih, pomembna stališča konfederacije in temeljni dokumenti.
KSJS in njeni člani so večkrat izrazili solidarnost z zahtevami drugih sindikalnih zvez in konfederacij ter podprli stavkajoče. V okviru KSJS je bila izražena podpora zahtevam PSS v borbi za ureditev delovnih razmer in plačnih razmerij. KSJS pa se ni vključila v Evropsko konfederacijo sindikatov ETUC, kar je bil programski cilj. Zadržek je sorazmerno visoka članarina, ki jo je potrebno plačevati krovni organizaciji.


Zaključek

Poročilo podaja pregled in oceno številnih aktivnosti, ki so potekale v štiriletnem delovanju Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije. Poročilo sledi programu dela KSJS Slovenije za obdobje 2010 – 2014 ter operativnim načrtom dela za leta 2010, 2011 in 2012 in 2013. Podrobneje je mogoče vsebino dela KSJS Slovenije razbrati tudi iz letnih poročil o delu za leta 2010, 2011, 2012 in 2013 ter iz številnih stališč, priporočil, predlogov in sklepov, ki so bili v tem času poslani članom KSJS Slovenije ali javno objavljeni.

Ob zaključku kaže posebej izpostaviti vlogo, ki jo je odigrala Konfederacija ne samo pri pripravi skupnih strokovnih odločitev temveč tudi na področju medsebojnega informiranja članstva in širše javnosti. V tej smeri bo Konfederacija v prihodnje krepila strokovno delo in razvijala svojo organizacijsko strukturo.



V Ljubljani, februarja 2014


Vladimir Tkalec
generalni sekretar



Sklep: Poročilo o delovanju KSJS med 3. in 4. kongresom je sprejel 4. kongres KSJS Slovenije, 8.4.2014 v Ljubljani.


Konfederacija sindikatov javnega sektorja - Izvedba: Insist d.o.o.