Domov Temeljni dokumenti Poročilo o delu 2010

UVOD

Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije je v letu 2010 zabeležila že štiri leta uspešnega delovanja od ustanovnega kongresa, ki je bil 9. 3. 2006 v Ljubljani. KSJS Slovenije je 7. 4. 2010 v Ljubljani izvedla že svoj 3. kongres, kjer je ocenila svoje delo v preteklem mandatnem obdobju, sprejela program delovanja za novo mandatno obdobje 2010 – 2014 in izvolila organe in vodstvo za novo štiriletno mandatno obdobje. Poročilo o delovanju konfederacije v letu 2010 tako obsega aktivnosti, ki jih je izvajalo predsedstvo do 3. kongresa in aktivnosti po 3. kongresu KSJS.

Delo konfederacije je temeljilo na okvirnem letnem delovnem načrtu za delo organov v letu 2010, ki ga je sprejelo predsedstvo na 41. seji, 24. 2. 2010. Podlaga za aktivnosti v letu 2010 pa so bile tudi naloge in aktivnosti, ki jih je določil program konfederacije za novo mandatno obdobje 2010 – 2014, sprejet na 3. kongresu. Dejavnost konfederacije v letu 2010 so močno obogatile aktivnosti v okviru programa projekta za krepitev socialnega partnerstva SI-PART, s katerim je KSJS pridobila znatna sredstva za obdobje 2009- 2011. O rezultatih projekta SI-PART se pripravljajo posebna poročila, zaključno poročilo pa bo predloženo financerjem in organom projekta po zaključku projekta SI-PART v maju 2011, zato jih letno poročilo KSJS za leto 2010 samo na kratko povzema.
Aktivnosti organov konfederacije so obsegale sodelovanje sindikatov v odločanju na državni ravni, predvsem v okviru Ekonomsko socialnega sveta RS, odborov DZ in v okviru Državnega sveta. Predstavniki konfederacije so aktivno sodelovali še v delovnih skupinah vlade in ministrstev, organih socialnega zavarovanja, zaposlovanja in v Odboru za priznanja RS za poslovno odličnost. Kot poseben pogajalski organ je delovala Pogajalska skupina KSJS za KPJS, ki je poleg sprememb KPJS obravnavala še vladne predloge za spremembe ZSPJS. Pogajalska skupina se je sestala na sedmih sejah, predstavniki pogajalske skupine pa so sodelovali še na 22 sestankih Pogajalske komisije za KPJS, ki jih je sklicevalo Ministrstvo za javno upravo.
Del aktivnosti konfederacije je bil namenjen nadaljnjemu urejanju lastniških razmerij z nepremičninami, ki jih je po Zakonu o lastninjenju nepremičnin v lasti nekdanje ZSS pridobila KSJS. Veliko pozornost pa je KSJS posvečala preoblikovanju Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter oblikovanju zavarovalnice, ki bo v prihodnje prevzela upravljanje Zaprtega vzajemnega pokojninskega sklada za javne uslužbence.

Predsedstvo KSJS se je v letu 2010 sestalo na 10 rednih in na 5 izrednih sejah. Predsedstvo je o aktivnostih obveščalo članstvo in javnost na spletni strani konfederacije, s sporočili za javnost in na novinarskih konferencah.


Poročilo je pripravljeno po naslednjih programskih sklopih:

1. Sodelovanje v odločanju na državni ravni

Najbolj odgovoren organ socialnih partnerjev na državni ravni je Ekonomsko-socialni svet RS, ki se je v letu 2010 sestal na 13 sejah (od 187. do 199. seje). V ESS sodelujeta predstavnika konfederacije, ki posredujeta stališča predsedstva do posameznih vprašanj in – ki organe konfederacije seznanjata s stališči socialnih partnerjev oz. mnenji ESS. V letu 2010 je ESS obravnaval Slovensko izhodno strategijo oz. predloge za premagovanje ekonomske in finančne krize, v kateri se je znašla država in celotna EU. Med ukrepi za izhod iz krize je vlada predstavila vrsto ukrepov za zmanjševanje javne porabe in zmanjševanja javnih izdatkov, vključno z zmanjševanjem plač v javnem sektorju ter zmanjšanjem števila zaposlenih javnih uslužbencev. Predlogi vlade so se kasneje odrazili v spremembah ZSPJS in KPJS ter popolni zamrznitvi odprave plačnih nesorazmerij v plačah v javnem sektorju. Vlada je nadaljevala z uveljavljanjem izhodišč za modernizacijo pokojninskega sistema v Republiki Sloveniji in s postopkom sprejemanja Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ 2), ki ga je kljub nasprotovanju sindikatov v ESS ob koncu leta 2010 Državni zbor sprejel. ZPIZ 2 ni začel veljati, ker so vse sindikalne centrale zbrale zadostno število podpisov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma za razveljavitev zakona, ki naj bi ga izvedli v letu 2011, po predhodni ustavni presoji upravičenosti referenduma na ustavnem sodišču RS. Predsedstvo KSJS je predlog ZPIZ 2 obravnavalo na več sejah in ugotavljalo, da ima zakonski predlog tudi pozitivne učinke. KSJS je na dvodnevnih seminarjih za sindikalne zaupnikov v okviru projekta SI-PART, ki se jih je udeležilo več kot 300 sindikalnih zaupnikov članstvo podrobno seznanjala z rešitvami in tudi pozitivnimi stranmi zakona ter v mnogih primerih izrekla podporo zakonu. Vendar se je KSJS – glede na vztrajanje vlade pri predlaganih rešitvah, ki niso v celoti odgovarjale stališčem KSJS nazadnje priključila stališčem drugih sindikalnih central ter se opredelila proti zakonu in za naknadni zakonodajni referendum, pri čemer je odločitev o sodelovanju na referendumu prepustila odločitvi članstva. O aktivnostih za zbiranje podpisov za referendum pa so se odločala vodstva posameznih sindikatov KSJS.
V ESS prav tako ni bil dosežen konsenz o predlogu Zakona o malem delu. V predsedstvu KSJS je prevladalo mnenje, da je zakon sicer potreben za ureditev enakih pogojev za vse iskalce dela na trgu dela, vendar se je predsedstvo KSJS pridružilo mnenju drugih sindikalnih central, ki so zakonu nasprotovale. O Zakonu o malem delu bo prav tako razpisan referendum, za katerega pa so podpise zbirale predvsem študentske in dijaške organizacije.
KSJS je podprla sprejem zakonov s področja socialnega varstva in na seminarjih za sindikalne zaupnike SI-PART z zakonskimi rešitvami in predvidenimi učinki podrobno seznanjala članstvo. Sindikati KSJS so posredovali pripombe na zakonske predloge Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, Zakona o socialnovarstvenih prejemkih in Zakona o dolgotrajni oskrbi. V ESS je bila, glede na dopolnitve s strani MDDSZ dana podpora Zakonu o urejanju trga dela ter Zakonu o zavarovalništvu. KSJS je podprla ugotovitve v poročilu o dejavnostih in učinkih preprečevanja dela na črno in soglašala s predlogom Zakona o zaposlovanju in delu tujcev ter Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji invalidov. ESS je obravnaval še predloge Zakona o stavki, Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno ter Zakona o varnosti in zdravju pri delu, o katerih pa razprava še ni zaključena. Poudariti kaže dejstvo, da kljub zahtevi za obvezno ustavno razlago sindikatom ni uspelo doseči napredka pri spremembah Zakona o kolektivnih pogodbah, ker j vlada vztrajno zavračala zahtevo, da bi člani sindikatov morali biti udeleženi v nekaterih pravicah iz dela.
Vlada je na predlog delodajalcev v obravnavo ESS predložila izhodišča za spremembe Zakona o delovnih razmerjih, ki naj bi bistveno prispevale k večji fleksibilnosti trga dela v Sloveniji. Vendar spremembe ZDR pomenijo odpravo nekaterih doseženih pravic zaposlenih v Sloveniji (plačan odmor med delom, odprava regresa za malico, dodatka za delovno dobo, skrajšanje odpovednih rokov , sprememba višine odpravnin idr), čemur so soglasno nasprotovali vsi sindikati, ki se niso udeleževali nadaljnjih obravnav predlogov ZDR v ESS, tudi zaradi neformalnega osnutka sprememb ZDR. Po odpravi bojkota v ESS je bila nato imenovana strokovna delovna skupina , v kateri sodeluje predstavnica KSJS. Delovna skupina bo v letu 2011 pripravila predloge besedila sprememb ZDR za obravnavo.
KSJS se je na sejah predsedstva opredelila še do drugih predlogov, ki so bili na dnevnem redu ESS. Na 191. seji je ESS podprl ratifikacijo Konvencije št. 151 o varstvu pravice do organiziranja in postopkih za določitve pogojev za zaposlitev v javnem sektorju, ki jo je že v letu 2009 zahtevala KSJS. Soglašala je z uskladitvijo višine minimalne plače za leto 2011 ter podprla ustanovitev posebne delovne skupine za obravnavo problematike obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Hkrati je bila oblikovana delovna skupina za pripravo predloga Zakona o odpravninskem skladu, v kateri je prav tako predstavnik KSJS. ESS je izvedel tudi imenovanje predstavnikov sindikatov v Evropski ekonomsko socialni odbor za naslednje 5-letno mandatno obdobje, kjer je KSJS nastopila s svojo kandidatko, vendar ni bila uspešna.

V letu 2010 je KSJS Slovenije prejemala vabila za sodelovanje na sejah odbora Državnega zbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide , Odbora za kulturo, šolstvo in šport ter Odbora za visoko šolstvo, znanost in tehnološki razvoj ter v posameznih primerih tudi Odbora za gospodarstvo in Odbora za finance, ko je bil obravnavan predlog Zakona o preoblikovanju Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Sej odborov DZ se je udeleževal predsednik KSJS, generalni sekretar in predstavniki posameznih sindikatov, članov KSJS, ki so o razpravah in predlogih odborov DZ obveščali predsedstvo.

KSJS Slovenije je bila v letu 2010 zastopana tudi v delu Državnega sveta RS, v katerega je bil izvoljen Branimir Štrukelj, predsednik KSJS Slovenije. Državni svetnik B. Štrukelj je občasno poročal o sklepih DS na sejah predsedstva KSJS Slovenije.


2. Kolektivna pogodba za javni sektor in Zakon o sistemu plač v javnem sektorju

Pogajanja o KPJS ter obravnava predlogov za spremembe in dopolnitve Zakona o sistemu plač v javnem sektorju so tudi v letu 2010 obsegala največji del aktivnosti KSJS. Potem, ko je bila v letu 2009 s podpisom Dogovora o ukrepih na področju plač v javnem sektorju za leti 2010 in 2011 in Aneksom št. 2 h KPJS odložena odprava plačnih nesorazmerij, tako da bi se tretja četrtina plačnih nesorazmerij izplačala s 1.10.2010 in četrta s 1.10.2011 je zaradi ekonomske in gospodarske krize vlada že v prvi polovici leta 2010 ponudila predlog varčevalnih ukrepov, ki so med drugim vsebovali predloge za ukinitev napredovanj javnih uslužbencev v plačne razrede in nazive, neizplačevanje redne delovne uspešnosti javnim uslužbencem, neuskladitev plač z inflacijo in nadaljnji odlog oz. zamrznitev odprave plačnih nesorazmerij. Vlada je hkrati predlagala spremembe ZSPJS, s katerim bi prenesla odločanje o plačah v javnem sektorju v celoti v svojo pristojnost, nato pa se je odločila, da ohrani socialni dialog s sindikati in je predlagala sklenitev Aneksa št. 4 h KPJS ter podpis posebnega Dogovora o ukrepih na področju plač v javnem sektorju za leti 2011 in 2012.

Ukrepe na področju plač v javnem sektorju sta sindikatom javnega sektorja 22.6.2010 predstavila predsednik vlade B. Pahor in ministrica za javno upravo I. P. Krebs in predlagala, da se pogajanja s sindikati javnega sektorja zaključijo še pred poletnimi počitnicami. V primeru, da sindikati javnega sektorja ne bi pristali na pogajanja in ne bi prišlo do podpisa Aneksa h KPJS in Dogovora o ukrepih na področju plač je vlada za ta primer pripravila Zakon o interventnih ukrepih na področju plač v javnem sektorju, s katerim bi v celoti določila plačne razrede in zaključila plačno reformo.
Sindikati javnega sektorja so se odzvali s protestom. Predsedstvo KSJS je menilo, da so vladni ukrepi usmerjeni pretežno v varčevanje, ker pa so se ukrepi nanašali na sistemske spremembe in so pomenili dolgoročno poslabšanje položaja javnih uslužbencev je nato pozvalo sindikate KSJS, da se vendarle udeležijo pogajanj z vlado, medtem, ko so ostali sindikati javnega sektorja pogajanja bojkotirali in najavili stavko celotnega javnega sektorja. Pogajalska skupina KSJS je vložila vrsto pripomb na predloge vlade in predlagala spremembo 42. člena ZSPJS, po katerem je KPJS veljavno sklenjena, če jo podpišejo sindikati štirih dejavnosti, katerih članstvo predstavlja 40 % zaposlenih.
Vlada je nato, ob neupoštevanju zahteve KSJS, da spremeni 42. člen, ki določa kvorum za sklenitev KPJS v juliju 2010 v DZ vložila spremembe ZSPJS, s katerimi je dosegla spremembo eskalacije osnovnih plač in sicer tako, da se osnovne plače povečajo samo polovico predvidene stopnje inflacije v letu 2010, kar je pomenilo dvig plač s 1.7.2010 za samo 0,65%. Zakon o spremembah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki ga je DZ sprejel, je spremenil člen o položajnem dodatku, ki po novem pripada le vodjem organizacijskih enot in se zniža na 12% osnovne plače. Z zakonom se je spremenil tudi način obračunavanja dežurstva in sicer na 50% višine kot jo je določala veljavna KPJSS. Pogajalska skupina KSJS in vlada sta se nato dogovorili, da večje sistemske spremembe ZSPJS, ki zadevajo napredovanje v plačne razrede in nagrajevanje delovne uspešnosti proučita v okviru mešane delovne skupine.
Pogajalska skupina KSJS se je nato v juliju 2010 pogajala o predlogu Dogovora o ukrepih na področju plač za leti 2011 in 2012 in Aneksu št. 4 h KPJS. KSJS je izhajala iz stališča, da se pogaja le o ukrepih za zamrznitev plač, ne pa o predlogih vlade za znižanje plač in drugih prejemkov. V avgustu 2010 je KSJS z vlado parafirala tako Dogovor o ukrepih na področju plač v javnem sektorju v letih 2011 in 2012 kot Aneks št. 4 iz katerega je izhajalo da:
- javni uslužbenci v letu 2010 ne napredujejo v višji plačni razred ali naziv, napredovalno obdobje za prvo napredovanje pa se podaljša za eno leto
- omejitev izplačil iz naslova delovne uspešnosti, ki so bila že uveljavljena z dogovorom iz leta 2009 se podaljša do konca leta 2012
- odprava 3. in 4. četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah se izvede s 1. oktobrom v dveh zaporednih letih, po letu, ko bo realna rast BDP presegla 3%
- splošna uskladitev osnovnih plač glede na inflacijo se v letu 2011 ne izvede. Če dejanska rast cen življenjskih potrebščin v letu 2011 preseže 2% se osnovne plače uskladijo za nastalo razliko nad 2%
- regres za letni dopust se v letih 2011 in 2012 izplača v višini 692 EUR, kar je enako regresu v letu 2010
- povračila stroškov v zvezi z delom (regres za prehrano, stroški prevoza na delo, službena potovanja ) se ohranijo na obstoječi ravni
- odpravnine ob odhodu v pokoj se ohranijo na obstoječi ravni
- zmanjšanje števila zaposlenih do vključno leta 2013 ne bo preseglo 1% od skupnega števila zaposlenih
- odprava anomalij v plačnem sistemu (uvrstitev delovnih mest v plačne razrede , zlasti plačna skupina J, nagrajevanje delovne uspešnosti in sistem napredovanja se izvede ob spremembah zakonodaje v teku leta 2011.

Na poziv vlade je 6 sindikatov KSJS in Sindikat VIR iz ZSSS 30.8. 2010 podpisalo Dogovor in Aneks št. 4 h KPJS Glede na obstoječo določbo o veljavnosti sprememb ZSPJS oba dokumenta nista bila veljavno sklenjena, ker jih ni podpisala večina podpisnikov KPJS. Predsedstvo KSJS je nato sprejelo Izjavo o stališčih glede plač v javnem sektorju, s katero je opozorilo vlado, da naj ne sklepa nadaljnjih kompromisnih dogovorov s posameznimi poklicnimi sindikati in zagrozilo, da glede na nedoslednost vladnega predloga v spremenjenem 42. členu ZSPJS glede veljavnosti podpisa ni pripravljeno ponovno podpisati Dogovora in Aneksa št. 4. S svojimi stališči je predsedstvo seznanilo javnost na tiskovni konferenci 14. 9. 2010.
Zapletov s podpisom Dogovora in Aneksa št. 4 h KPJS s tem še ni bilo konec. Državni zbor je 7. 9. 2010 sprejel spremembe ZSPJS, s katerimi je bila uveljavljena možnost, da so spremembe KPJS veljavne, če jih podpišejo sindikati najmanj 4 dejavnosti, katerih skupno število članstva presega 40% vseh zaposlenih v javnem sektorju. Medtem je vlada odpovedala KPJS in razveljavila tarifne dele vseh KP dejavnosti in poklicev v javnem sektorju, hkrati pa je ponudila v podpis novo KPJS s spremenjenim 50. členom, s katerim je spremenila roke za odpravo plačnih nesorazmerij. V Državni zbor je bil, hkrati z rebalansom proračuna za leto 2011 vložen Zakon o interventnih ukrepih na področju plač v javnem sektorju.
Na ponoven poziv vlade je 7 sindikatov 5.11. 2010 podpisalo Aneks št. 4 h KPJS in dopolnjen Dogovor o ukrepih na področju plač v JS za leti 2011 in 2012. Hkrati je 6 sindikatov KSJS podpisalo tudi Aneks št. 3 h KPJS, ki podrobno ureja dodatke iz 39. člena KPJS. Vlada se je na zahtevo KSJS zavezala, da ne bo zmanjševala števila zaposlenih v javnem sektorju z izločanjem delov dejavnosti iz javnih zavodov in da v letu 2011 ne bo enostransko posegala v politiko plač. V kolikor bi prišlo do sprememb usklajevanja pokojnin in socialnih transferov se na enak način uskladijo plače v javnem sektorju.
Pred objavo Ugotovitvenega sklepa o sklenitvi Aneksa št. 4 in Dogovora o ukrepih na področju plač v letih 2011 in 2012 so komisije MJU ponovno preverile število članstva v sindikatih podpisnikih. Po preštevanju se je izkazalo, da imajo podpisniki skupno 75. 675 članov, kar je več ko 40 % zaposlenih v javnem sektorju . Šele nato je vlada preklicala odpoved KPJS in KP dejavnosti in umaknila tožbo za razveljavitev 50. člena KPJS.

Medtem so drugi sindikati javnega sektorja, ki niso pristopili k podpisu Aneksa in Dogovora razglasili stavko v javnem sektorju. Stavka se je odrazila zlasti v medijski pozornosti RTV Slovenija, vendar ni dosegla ciljev, ki so bili predvsem v zahtevi za takojšnje izplačilo plačnih nesorazmerij. Po uveljavitvi Aneksa in Dogovora je del sindikatov javnega sektorja, ki niso podpisali Dogovora in Aneksa vložil tožbe na delovno sodišče, ki so izpodbijale veljavnost sklenjenih Aneksov in Dogovora in veljavnost 42. člena ZSPJS. Vendar je DZ 16. 11. 20110 sprejel Zakon o interventnih ukrepih, s katerim je uzakonil uskladitev pokojnin, socialnih transferov in plač v javnem sektorju za 25 % predvidene rasti inflacije v letu 2011 in povzel ureditev napredovanj, delovne uspešnosti, višine regresa in določitev plač funkcionarjev skladno z dogovorjeno ureditvijo v Dogovoru o ukrepih na področju plač 2011 in 2012.
S podpisom Dogovora za leti 2011 in 2012 in Aneksa št. 4 so sindikati KSJS in Sindikat VIR zagotovili, da se plače javnih uslužbencev niso znižale, da vlada ni vztrajala na zmanjševanju števila javnih uslužbencev in da je bil zagotovljen odlog izplačil sredstev za odpravo plačnih nesorazmerij na kasnejše obdobje, ko bodo presežene posledice ekonomske in finančne krize.
Ohranjene pa so bile tudi Kolektivne pogodbe dejavnosti in poklicev in KPJS, kar omogoča nadaljevanje socialnega dialoga med vlado in sindikati javnega sektorja v prihodnje.

KSJS je v pogajanjih za spremembe KSJS tudi dosegla , da vlada ni bistveno posegla v Zakon o sistemu plač v javnem sektorju. Vlada je v DZ uveljavila le spremembe glede eskalacije osnovnih plač, glede višine položajnega dodatka in glede dežurstva ter spremembo 42. člena glede kvoruma ter manjše tehnične popravke, o predlogih sistemskih sprememb pa je pristala na postopno usklajevanje predlogov sprememb s sindikati javnega sektorja. Tako je Pogajalska skupina KSJS ne dveh sestankih obravnavala predloge vlade glede spremembe sistema napredovanj v nazive in v plačne razrede. Spremembe bodo uveljavljene v Uredbi o napredovanjih v plačne razrede in uredbah o napredovanjih v nazive, vendar bodo med vlado in sindikati usklajevanja potekala še v letu 2011.

Predsedstvo KSJS je v letu 2010 problematiko plač obravnavalo na devetih rednih in petih izrednih sejah, na sedmih sejah pa se je sestala Pogajalska skupina sindikatov KSJS za KPJS. Sindikati KSJS so neposredno sodelovali na sestankih Pogajalske komisije z vlado, ki so praviloma potekali vsakih štirinajst dni.


3. Pogoji dela, socialna varnost , dodatno pokojninsko zavarovanje, sindikalna solidarnost

Predsedstvo KSJS je v letu 2010 na petih rednih in eni izredni seji obravnavalo predlog Zakona o preoblikovanju Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja, prenosu pravic in pooblastil DSU na SOD in o naložbeni politiki KAD in SOD. KSJS je nasprotovala predlogom, po katerih bi upravljanje Zaprtega vzajemnega pokojninskega sklada javnih uslužbencev (ZVPSJU) s KAD prenesli na zasebno zavarovalnico in se zavzela za predlog, po katerem bi sindikati javnega sektorja ohranili vpliv na upravljanje zavarovalne družbe v okviru KAD. Stališča glede preoblikovanju je KSJS večkrat naslovila na predsednika vlade RS B. Pahorja in na ministra za finance v vladi RS F. Križaniča. Predstavniki KSJS v Odboru ZVPSJ so zagovarjali sprejem delitvenega načrta KAD, tako da se ohrani kakovostno premoženje za bodočo zavarovalno družbo, ki naj ostane v upravljanju KAD in za katero odgovornost tudi v prihodnje prevzema država. Državni zbor je ne glede na stališča sindikatov in predlog vlade sprejel amandma na zakon, ki je sindikate javnega sektorja izrinil iz upravljanja zavarovalne družbe in nadzornega odbora KAD, v njem pa je ohranil mesto za skupnega predstavnika vseh sindikalnih zvez in konfederacij. V skladu s prejetim zakonom poteka tudi preoblikovanje ZVPSJU, ki bo predvidoma zaključeno v letu 2011. Trinajst elektorjev KSJS je 22.12. 2010 sodelovalo v volitvah predstavnika sindikatov v Nadzorni svet KAD. Predstavniki KSJS so se udeležili tudi predstavitve Kapitalskega vzajemnega sklada za dopolnilno pokojninsko zavarovanje.
Predsedstvo je v letu 2010 obravnavalo posamezna poročila RS o uresničevanju konvencij Mednarodne organizacije dela za določeno obdobje. Med drugim je obravnavalo poročilo o uresničevanju Konvencije št. 97 o zaposlovanju migrantov, Konvencije št. 111 o diskriminaciji pri zaposlovanju in poklicih, Konvencije MOD št. 122 o politiki zaposlovanja, Konvencije MOD o enakem plačilu delavcev in delavk za delo enake vrednosti, Informacijo o predložitvi priporočila MOD št. 200 o HIV /aids na področju dela ter Poročilo o neratificiranih konvencijah in priporočilih MOD. V okviru ESS je KSJS sodelovala pri obravnavi Desetega poročila o izvajanju Evropske socialne listine. Glede na zelo obsežne obremenitve predsedstvo KSJS ni uspelo obravnavati vseh poročil temveč le tista, ki zadevajo tudi zaposlene v javnem sektorju.
V juniju 2010 se je predstavnica KSJS Nadja Götz udeležila zasedanja Mednarodne organizacije dela v Ženevi in nato predsedstvu predstavila poročilo o 99. zasedanju MOD.

Sindikati KSJS so v letu 2009 večkrat izrazili solidarnost z zahtevami drugih sindikalnih zvez in konfederacij. KSJS je v oktobru 2010 podala izjavo podpore ob stavki Policijskega sindikata Slovenije za podpis posebnega sporazuma z vlado in izjave ob stavkah Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije, ki so bile organizirane v posameznih javnih zdravstvenih zavodih v Sloveniji za uveljavitev določil Aneksa št. 3 h KPJS. Predsedstvo in člani vodstev posameznih sindikatov KSJS so se udeležili protestnega shoda pred Državnim zborom, 18. 10. 2010, ko je DZ začenjal razpravo o ZPIZ 2 in Zakonu o malem delu. KSJS pa ni sodelovala in ni podprla stavke ostalih sindikatov javnega sektorja, ker je z vlado podpisala Dogovor o ukrepih na področju plač in Aneks št. 4 h KPJS.


4. Projekt za spodbujanje razvoja civilnega in socialnega dialoga SI-PART

KSJS Slovenije je v letu 2010 izvajala projekt za krepitev civilnega in socialnega dialoga SI-PART, ki ga je uspešno pridobila v letu 2009. V okviru projekta SI-PART so bile v letu 2010 izvedene številne aktivnosti, ki so bile namenjene informiranju in usposabljanju sindikalnih zaupnikov za socialni dialog ter usposabljanju sindikalnih funkcionarjev in strokovnih sodelavcev sindikatov za uspešno vodenje socialnega dialoga. KSJS je v okviru projekta SI-PART organizirala 6 dvodnevnih seminarjev za zaupnike sindikatov KSJS, na katerih je predstavila vsebine pokojninske in delovne zakonodaje stališča pri pogajanjih za KPJS in za spremembe ZSPJS, predloge o oblikovanju Nacionalnega ogrodja kvalifikacij in organiziranost socialnega dialoga v RS. S sredstvi projekta je bilo delno podprto delo Pogajalske skupine KSJS za KPJS ter organizacija javnih tribun in posvetov na različne teme. Dva enodnevna seminarja sta bila namenjena obravnavi Nacionalnega ogrodja kvalifikacij, poseben seminar je bil namenjen vlogi sindikatov pri preprečevanju nasilja izvedeni so bili področni oz. regionalni posveti posameznih sindikatov kot je bil seminar SDZN Aktualna dogajanja na področju zdravstvene nege. S sredstvi projekta sta bila izvedena dva obiska visokih predstavnikov sindikatov KSJS v ZR Nemčiji in V. Britaniji, predstavnik sindikata javnih služb UNISON iz V. Britanije pa je sindikalnim zaupnikom podal predstavitev in primere socialnega dialoga in najpomembnejših rešitev na področju pokojninskega zavarovanja in plačnega sistema javnih uslužbencev v V. Britaniji. Izdelani sta bili dve študiji : Analiza učinkov sindikalnih predlogov na odločitve politike in Primerjalna analiza socialnega dialoga v štirih evropskih državah, medtem ko je Analiza učinkov novega plačnega sistema na področju zdravstva in socialnega varstva v pripravi.
Funkcionarji in redno zaposleni strokovni delavci pri sindikatih KSJS so bili deležni usposabljanja na teme Komuniciranje z elektronskimi mediji, Konstruktivno reševanje problemov in konfliktov, pravni svetovalci pa so sodelovali v tečajih mediacije pri reševanju delovnih sporov. Strokovni sodelavci so se prav tako udeležili tečajev tujih jezikov.
Del aktivnosti projekta SI-PART je bil namenjen informiranju in obveščanju javnosti. Pripravljeni sta bili dve zgibanki na temo Socialni dialog in Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, pripravljen pa je bil tudi rokovnik za člane s predstavitvami KSJS in posameznih sindikatov KSJS. Prenovljene ali na novo oblikovane so bile spletne strani vseh sindikatov KSJS. Skupni stroški izvajanja aktivnosti projekta SI-PART so v letu 2010 znašali 97.990,00 Eur.
Aktivnosti projekta SI-PART so zagotovo prispevale k boljši informiranosti in usposobljenosti sindikalnih zaupnikov in večji osveščenosti članstva o vprašanjih, ki so predmet socialnega dialoga. Poročila o izvajanju projekta so dosegljiva na spletni strani KSJS SI-PART.


5. Zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lasti z vknjiženo pravico uporabe nekdanje ZSS oz sedanje ZSSS in območnih organizacij ZSSS

V letu 2010 so solastnice nepremičnega premoženja, ki so ga 24.7. 2007 pridobile po Zakonu o lastninjenju nepremičnin nekdanje ZSS oziroma sedanje ZSSS, med njimi tudi KSJS Slovenije uspele odprodati nekatere nepremičnine. Dokončno je bil prodan delež v Delavskem domu Kranj. Dosežena kupnina 1.3 milijona Eur je pomenila za posamezno solastnico 212.336,66 v skladu z Aneksom št. 2 k Sporazumu o delitvi nepremičnin nekdanje ZSS, sklenjenim z ZSSS pa so morale solastnice plačati stroške odvetniškega posredovanja, stroške nepremičninske agencije v skupni višini 48.618,00 Eur in po posredovanju Ministrstva za javno upravo delež 20.856,30 vsaka nakazati 14 reprezentativnim sindikatom, ki sicer niso povezani v sindikalnih centralah. Prodaji se je ves čas upiral Svet gorenjskih sindikatov, ki tudi ni bil pripravljen poravnati prejetih najemnin za obdobje od sredine leta 2007 do prodaje nepremičnine, zato je bila proti njemu vložena tožba in zahtevek za omejitev razpolagalne pravice nad njegovim deležem v Delavskem domu Kranj.
Nadalje je bilo prodano počitniško stanovanje v Novigradu, kjer pa še niso izplačani deleži kupnine v celoti. KSJS je prejela tudi delež od prodaje stanovanja na Črtomirovi 22 v Ljubljani, stanovanje na Linhartovi 68 pa so vse solastnice oddale za 170, 60 Eur mesečno v najem najemniku, ki v njem stanuje in ga ni mogoče izseliti. Tako bo KSJS prejela delež neporavnane najemnine in mesečno delež najemnine.
Za zemljišče v Mošnjah so solastnice že v letu 2009 prejele 10% predujem, po 3.894, 83 Eur, vendar zemljišča v letu 2010 ni bilo mogoče dokončno prodati zaradi zapletov s statusom kmetijskih zemljišč, in urejanja mejaštva, kar ureja kupec.
Šest sindikalnih central, med njimi KSJS tako ostaja solastnik počitniškega stanovanja v Barbarigi, garaže – dvojčka na Čufarjevi 1 v Ljubljani, počitniške hišice na Veliki planini, ki je oddana v zakup do 1.2. 2013 ter prostorov v Tržiču. Vse imajo prav tako še delež v Sindikalnem izobraževalnem centru v Radovljici, ki je od septembra 2010 zaprt, vendar ga kljub nekaj poskusom v letu 2010 ni uspelo prodati ali oddati v najem. Prav tako še ni urejena etažna lastnina v Domu sindikatov, kjer je KSJS od 24. 7. 2007 lastnica poslovnih prostorov. Del poslovnih prostorov je KSJS v letu 2010 oddajala v najem, za kar je iztržila 11.969,66 Eur najemnine, vendar je imela 5.343,60 stroškov in mora od neto zaslužka plačati še 20% davka od dohodka pravnih oseb.
Sredstva od prodaje nepremičnin, kakor tudi stroški nepremičnin se vodijo na posebnem nepremičninskem skladu KSJS, ki je ob koncu leta 2010 znašal 229.491,25 Eur.


6. Socialni dialog in sodelovanje z drugimi sindikalnimi organizacijami

Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije se je v letu 2010 še bolj uveljavila kot partner v socialnem dialogu o pomembnih vprašanjih, ki zadevajo zaposlene v državi Sloveniji. Predstavnika KSJS Slovenije sta v letu 2010 sodelovala na 13 sejah ESS, predstavnik KSJS pa je tudi v letu 2010 sodeloval kot član v svetu Zavoda RS za zaposlovanje in v Odboru za priznanja RS za poslovno odličnost,
V skupščini Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije so sodelovali 4 predstavniki sindikatov KSJS, od teh je generalni sekretar opravljal funkcijo predsednika skupščine ZZZS. V Svetu Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je kot član sveta prav tako sodeloval predstavnik KSJS.
KSJS je v letu 2010 sodelovala v projektu Car careers, na novo pa je postala partner v projektu Matching Frames Inštituta Technik und Bildung Univerze Bremen. Oba projekta sta namenjena pripravi orodij za večjo transparentnost Evropskega ogrodja in nacionalnih ogrodij kvalifikacij.
Predstavniki KSJS so sodelovali na različnih dogodkih, ki jih je organiziral Evropski ekonomsko socialni odbor in predstavniki Evropske komisije v Sloveniji.
Tudi v letu 2010 je zaradi dogovarjanja o skupnih vprašanjih in interesih sindikatov potekala koordinacija vseh sedmih sindikalnih central na skupnih sestankih. Predsednik KSJS Slovenije, po potrebi pa tudi generalni sekretar, sta se redno udeleževala vseh koordinacijskih sestankov, kjer je potekalo dogovarjanje o skupnih stališčih tako glede izvedbe zakona o lastninjenju nepremičnin v sindikalni lasti, pripravi skupnih demonstracij in izjav o ukrepih vlade ter drugih aktualnih zadevah.
O svojem delu je KSJS Slovenije obveščala članstvo in javnost v pisnih sporočilih in izjavah za javnost na tiskovnih konferencah. Obnovljena je tudi spletna stran konfederacije, kjer so bila sproti objavljena pomembna stališča konfederacije in temeljni dokumenti.


Zaključek

Poročilo podaja pregled in oceno številnih aktivnosti četrtem letu delovanja Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije, ki so potekale v letu 2010. Poročilo sledi programu dela KSJS Slovenije za obdobje 2010 – 2014 ter operativnemu načrtu dela, ki ga je sprejelo predsedstvo za leto 2010 takoj po 3. kongresu KSJS. podrobneje pa je mogoče vsebino dela KSJS Slovenije razbrati tudi iz številnih stališč, priporočil, predlogov in sklepov, ki so bili v letu 2010 poslani članom KSJS Slovenije ali javno objavljeni.


V Ljubljani, februarja 2011


Vladimir Tkalec
generalni sekretar