Domov Vprašanja političnim strankam Slovenska nacionalna stranka (SNS)

VPRAŠANJA in ODGOVORI:


1. Ali je vaša stranka za ohranitev enotnega plačnega sistema v javnem sektorju ali se zavzemate za izločitev posameznih delov javnega sektorja iz enotnega plačnega sistema oziroma ste za reformo obstoječega sistema?

Problematika enotnega plačnega sistema v javnem sektorju je zelo kompleksna. V primeru, ko bo posamezen del javnega sektorja izločen iz enotnega plačnega sistema, bodo to zahtevali še vsi ostali, ki so vključeni v ta plačni sistem, kar bo sprožilo sistem domin in veliko »hude krvi«, zato menimo, da ni smiselno izločati posameznih skupin iz enotnega plačnega sistema. V SNS celo menimo, da bi bilo potrebno razmisliti o vključitvi v enotni plačni sistem v javnem sektorju tudi za zaposlene v delu gospodarskega sektorja oziroma tistih gospodarskih podjetjih, katerih večinski lastnik je država, kot so Nova ljubljanska banka, Slovenske železnice, Adria Airways, itd. Navedena podjetja je, zaradi slabega poslovanja država dokapitalizirala z davkoplačevalskim denarjem (slabo poslovanje je posledica slabega vodenja, zato je od vodilnih v teh podjetjih potrebno terjati kazensko in materialno odgovornost), vendar se vodstvu teh podjetjih in zaposlenim plače niso znižale, temveč ostajajo na bistveno višji ravni kot v javnem sektorju, kar pomeni, da ne delijo usode z ostalimi zaposlenimi v javnem sektorju in krize praktično ne občutijo. Vendar pa zastopamo stališče, da bo potrebno v javnem sektorju izpeljati novo plačno reformo, saj se "Virantova" reforma že nekaj časa izkazuje za slabo, kar dokazujejo tudi številne zahteve za spremembo plačne reforme, ki so jih podali posamezni deli v javnem sektorju. Problematični so predvsem številni dodatki, ki jih je "Virantova" reforma zaposlenim v javnem sektorju po večini krivično odvzela.


2. Nameravate predlagati spremembe obstoječega plačnega sistema? Katere?

Kot že rečeno, v javnem sektorju bo potrebno izpeljati novo plačno reformo, saj se "Virantova" reforma že nekaj časa izkazuje za slabo, kar dokazujejo tudi številne zahteve za spremembo plačne reforme, ki so jih podali posamezni deli v javnem sektorju. Problematični so predvsem številni dodatki, ki jih je "Virantova" reforma zaposlenim v javnem sektorju po večini krivično odvzela. Slabost te reforme pa je predvsem v tem, da je dobro plačan samo tisti, ki ima ustrezno visoko izobrazbo, ne glede na to, če je ta oseba popolnoma nesposobna, nevestna, itd. Nekdo, ki pa nima ustrezne izobrazbe, vendar je zelo sposoben, delaven, marljiv, pa, ravno zaradi te reforme, ne more biti ustrezno nagrajen. Obstoječo plačno reformo bi bilo zato smiselno spremeniti na način, da bi vsakemu zaposlenemu postavili merljive in normalno dosegljive cilje ter na podlagi teh rezultatov ocenili njegovo delo in ga ustrezno nagradili ali pa kaznovali. Zato je nujna reorganizacija javnih uslužbencev ter vzpostavitev sistema za merjenje učinkovitosti in nagrajevanja zaposlenih. Nobene reforme pa ni moč doseči in izpeljati brez soglasij s čim več socialnih partnerjev. Pri iskanju soglasij pa je potrebna trdna volja in spodnja meja popuščanja, ki še dovoljuje dobre rezultate reform.


3. Boste ohranili obstoječi sistem kolektivnih pogodb v javnem sektorju kot podlago za spreminjanje pogojev dela in plač v javnem sektorju?

V Slovenski nacionalni stranki menimo, da bi bilo smiselno ohraniti obstoječi sistem kolektivnih pogodb v javnem sektorju, mogoče pa bi bile potrebne manjše korekture, vendar pa tudi istočasno dopuščamo možnost, da bi Vlada Republike Slovenije v prihodnje odstopila od veljavnih kolektivnih pogodb v javnem sektorju, glede na to, da je še skoraj vsaka vlada do sedaj že prelomila marsikatero obljubo in dogovor, zato menimo, da tudi prihodnja vlada ne bo nič drugačna.


4. Ali dopuščate možnost, da bi Vlada RS v prihodnje lahko odstopila od veljavnih kolektivnih pogodb v javnem sektorju? Dopuščate možnost, da bi spreminjali pogoje dela in višino plač z interventnimi zakoni?

Kot smo omenili že v prejšnjem odgovoru dopuščamo možnost, da bi Vlada Republike Slovenije v prihodnje odstopila od veljavnih kolektivnih pogodb v javnem sektorju, glede na to, da je še skoraj vsaka vlad do sedaj že prelomila marsikatero obljubo in dogovor, zato menimo, da tudi prihodnja vlada ne bo nič drugačna. Prav tako smo prepričani, da bo Vlada Republike Slovenije spreminjala pogoje dela in višine plač z interventnimi zakoni, vendar bo to naredila nova vlada po volitvah. Res pa je tudi, da je želela Vlada Republike Slovenije v odhodu sprejeti interventni zakon, tik pred dejanskim odhodom iz oblasti, čemur pa smo v Slovenski nacionalni stranki ostro nasprotovali.


5. Ali boste v letih 2012 in/ali 2013 znižali plače javnim uslužbencem?

Ne, v Slovenski nacionalni stranki ne bomo nižali plač javnim uslužbencem, si pa bomo prizadevali za plačni sistem, ki bo omogočal boljše nagrajevanje tistih zaposlenih, ki svoje delo opravljajo strokovno in kvalitetno ter za reorganizacijo javne uprave, ki bo omogočila njeno večjo učinkovitost. Sicer pa zniževanje oziroma zamrznitev plač ukrep, ki deluje samo kratkoročno, dolgoročno pa ima lahko več negativnih kot pozitivnih posledic. Ukrepi morajo biti prvenstveno usmerjeni v zagon in rast gospodarstva, ne pa v še nadaljnje pešanje kupne moči prebivalstva, kar posledično seveda škoduje tudi gospodarstvu.


6. Ali menite, da je število javnih uslužbencev preveliko? Navedite, za koliko boste zmanjšali število zaposlenih javnih uslužbencev na letni ravni in na kakšen način?

V Slovenski nacionalni stranki smo že ničkolikokrat javno poudarili in ponovno poudarjamo, da ne bomo odpuščali zaposlenih v javnem sektorju, navkljub temu, da je velikost javnega sektorja prevelika v javni upravi, torej v državnih ustanovah, ministrstvih, agencijah in direktoratih, ne pa v ostalem delu javnega sektorja, torej izobraževanju, šolstvu, zdravstvu, policiji, itd. Dejstvo je, da je javna uprava v Sloveniji, kljub neprestanemu govorjenju o nezaposlovanju, postala odlagališče "zaslužnih kadrov", saj, v kolikor se za nekoga ne najde primernega mesta na visokem položaju ministrstev, se ustanovi kar nova agencija in v tem mandatu so bile ustanovljene številne nepotrebne agencije, uradi in ostali vladni organi, ki so sami sebi namen, kar je splošen pojav vseh dosedanjih vlad, nepotrebnih jih je kar nekaj in te bomo ukinili. Vpeljali pa bomo sistem odpuščanja nesposobnih javnih uslužbencev, predvsem raznoraznih nepotrebnih in neučinkovitih vodij v javni upravi (zanimivo je, da ima v javni upravi, oddelek z recimo 10 zaposlenimi, nad seboj še cca. 5 vodij - zakaj?), ki k uspešno izpeljanemu delovnemu procesu prav nič ne pripomorejo. Še posebej pereč problem povečevanja zaposlovanja v javni upravi velja za ministrstva, ker vsak nov minister pripelje s seboj svojo ekipo (torej kabinetne uslužbence), ki pa jo, če ne prej pa ob izteku mandata, zaposli za nedoločen čas. Ko minister odide, njegova ekipa ostane, s katero nov minister seveda ni zadovoljen in zopet pripelje svojo ekipo, ki jo zopet zaposli za nedoločen čas - tako se vleče že leta in se na ta način povečuje število zaposlenih. Za razliko od ministrstev so zaposleni v Državnem zboru v poslanskih skupinah (ki veljajo za kabinetne uslužbence) zaposleni za določen čas, za čas trajanja mandata oziroma dokler obstaja poslanska skupina – zato bomo tak sistem vzpostavili tudi na ministrstvih. Bomo pa nad delom mnogih javnih uslužbencev uvedli ustrezen nadzor, tudi tak, ki bi nevestnega, nesramnega, vase zaverovanega in lenega javnega uslužbenca, lahko tudi stal stabilne in sigurne službe. Poudarjamo, da navkljub prevelikemu številu zaposlenih v javni upravi ne bomo odpuščali, saj odpuščanje ni rešitev obstoječe problematike. Zmanjševanje zaposlenih v javni upravi bomo v prvi vrsti zagotavljali z »mehkimi odhodi«, kar pomeni, da zaposlenih, ki se bodo upokojili ali bodo odšli iz javne uprave, ne bomo nadomeščali z novimi zaposlitvami, ampak jih bomo nadomeščali z notranjimi prerazporeditvami zaposlenih.


7. Ali za vas pojem »debirokratizacija« pomeni zmanjšanje števila zaposlenih javnih uslužbencev na eni in povečanje delovne obremenitve preostalih?

V Slovenski nacionalni stranki pojma »debirokratizacija« ne enačimo z zmanjševanjem števila zaposlenih javnih uslužbencev, temveč z poenostavitvijo upravnih postopkov. Večina upravnih postopkov v Republiki Sloveniji je izredno zakompliciranih in birokratiziranih, navkljub trditvam številnih "reformistov", da se bodo upravni postopki oziroma postopki za pridobitev takšnih in drugačnih dovoljenj poenostavili, se ti iz leta v leto bolj zakomplicirani. Če vzamemo za primer postopek izdaje gradbenega dovoljenja, ki je še posebej zapleten, saj poleg kompleksnosti področja, povzročajo dolge in drage postopke, tudi dolge časovne dobe za izdajo gradbenih dovoljenj. V Slovenski nacionalni stranki se bomo zato pri poenostavitvi postopkov zgledovali po postopkih v sosednjih državah (Avstrija,Hrvaška, Italija,..), kjer so postopki transparentni, hitri in bistveno bolj enostavni kot pri nas. Problematiko upravnih postopkov izdaje gradbenih dovoljenj pa bomo uredili na način, da bo država tista, ki bo določila pogoje za posamezno gradnjo, brez obširnih upravnih postopkov in birokracije, investitor pa jih bom moral upoštevati ob vodenju posameznega gradbenega ali arhitekturnega strokovnjaka; vlogo nadzora in pravilnega izvajanja gradenj pa bodo prevzeli posamezni inšpektorati (gradbeni, požarni, okoljski,...). Potrebno bo prevetriti celotno zakonodajo, ki ureja upravne postopke, še posebej Zakon o graditvi objektov, ki je zaradi številnih presoj ustavnosti posameznih delov, že dodobra okrnjen, kar povzroča zelo različno odločanje uradnikov, ki temelji predvsem na njihovi lastni presoji in tudi samovolji, zato je potrebno zakon v celoti prenoviti, tako da bo jasen in razumljiv za vse ter da ne bo dopuščal različnih tolmačenj in rešitev.
Potrebno je tudi odpraviti številne nepotrebne evidence, razno razna poročila in podobno, ki so bolj kot kaj drugega, sama sebi namen. Živimo v dobi informacijske družbe in čas je že, da se začnemo tako tudi obnašati.


8. Ali bo zmanjševanje števila javnih uslužbencev enako v vseh delih javnega sektorja ali državne uprave ali bo selektivno? Navedite, v katerih delih javnega sektorja bi zmanjšali njihovo število?

Kot smo že v enem izmed zgornjih vprašanj navedli smo v Slovenski nacionalni stranki že ničkolikokrat javno poudarili in zato še enkrat poudarjamo, da ne bomo odpuščali zaposlenih v javnem sektorju, navkljub temu, da je velikost javnega sektorja prevelika v javni upravi, torej v državnih ustanovah, ministrstvih, agencijah in direktoratih, ne pa v ostalem delu javnega sektorja, torej izobraževanju, šolstvu, zdravstvu, policiji, itd. Navkljub prevelikemu številu zaposlenih v javni upravi ne bomo odpuščali, saj odpuščanje ni rešitev obstoječe problematike, saj to posledično pomeni, da ljudje manj trošijo oziroma da se kupna moč prebivalstva zniža, s čimer pa močno škodujemo gospodarstvu. Zmanjševanje zaposlenih v javni upravi bomo v prvi vrsti zagotavljali z »mehkimi odhodi«, kar pomeni, da zaposlenih, ki se bodo upokojili ali bodo odšli iz javne uprave, ne bomo nadomeščali z novimi zaposlitvami, ampak jih bomo nadomeščali z notranjimi prerazporeditvami zaposlenih.


9. Se bo vaša stranka zavzemala za uvedbo tim »socialne kapice«, to je plačevanja socialnih prispevkov samo do določene višine dohodka posameznika?

V Slovenski nacionalni stranki zastopamo stališče, da glede na to, da naš celoten sistem temelji na solidarnosti, uvedba t.i. »socialne kapice« ni smiselna. Poleg tega to pomeni samo parcialno reševanje problematike, ne pa celovite rešitve. Predlagali pa bomo ukrepe, ki bodo znižali ceno delovne sile pri nas.